Nekaj manj kot petdeset glasbenikov, ki igrajo na pihala v Godbi Slovenskih železnic, se je pred dnevi vrnilo s tritedenske turneje po Avstraliji in Novi Zelandiji. Godba deluje pod okriljem istoimenskega kulturnega društva, njegov predsednik pa je eden vodilnih sindikalistov ter delavski direktor Slovenskih železnic (SŽ) Albert Pavlič. Tudi sam je šel na to turnejo.

Godbeniki so igrali rojakom, združenim v Slovenskem društvu Sydney, se predstavili slovenski skupnosti, združeni v Gold Coast Bocce club Lipa, ter zaigrali na Novi Zelandiji. »Nastopili smo na povabilo predsednikov društev v Avstraliji in posameznih Slovencev, živečih na Novi Zelandiji, in to izključno brezplačno. Po končanih koncertih so nas pogostili s hrano in pijačo ter nagradili z aplavzi in stoječimi ovacijami,« je povedal Pavlič. Koliko je stala ta turneja godbe, ni razkril. V minulih letih je godba prav tako koncertirala po ZDA in Kanadi, kjer so igrali za Slovence, nastopili pa so tudi na mednarodnem tekmovanju v Calelli v Španiji ter na Oktoberfestu. Kdo pa te turneje plača?

Glavnina denarja iz donacij SŽ

Četudi je kulturno društvo Godba Slovenskih železnic prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ga zadnjih šest let velikodušno podpirajo prav SŽ. Družba ima z društvom že od leta 2011 sklenjeno pogodbo, po kateri mu na leto namenijo (najmanj) 80.000 evrov, so sporočili iz SŽ. Kakšno leto tudi nekaj več, razkriva seznam donatorskih in sponzorskih sredstev iz leta 2015. Poleg 80 tisočakov so bile SŽ takrat pripravljene godbi primakniti še za »morebitni primanjkljaj do višine sredstev, ki se predvidevajo za nemoteno delovanje v letu 2015, toda ne več kot 110.000«, je razvidno s seznama (koliko dodatnih sredstev so društvu v resnici nakazali in ali sploh, ni razvidno).

1

»Družba ni plačala njihove turneje v Avstraliji in Novi Zelandiji,« pa je zatrdil generalni direktor SŽ Dušan Mes. »Turneja je bila financirana iz lastnih sredstev godbe,« je dodal. Da bi družba plačala turnejo godbe, je zanikal tudi Pavlič, ni pa povedal, od kod so dobili denar za to turnejo. Društvo sicer pridobiva sredstva s članarinami, prispevki, donacijami in sponzorstvi, iz javnih sredstev, z oddajanjem v najem osnovnih sredstev in opreme, zaračunavanjem nastopov in prodajo vstopnic, publikacij, avdio- in videomateriala ... A javni podatki kažejo, da so glavnina njihovih prihodkov vendarle donacije SŽ; leta 2015 so imeli v društvu vsega 92.981 evro prihodkov (leto prej pa 89.863 evrov prihodkov, podatkov za leto 2016 še ni).

Med tretjino in polovico vseh donacij za godbo

V SŽ pravijo, da godbo podpirajo, ker, med drugim, redno brezplačno nastopa na dogodkih SŽ ter promovira družbo doma in v tujini, saj na svojih nastopih nosijo železničarske uniforme. Med godbeniki prevladujejo železničarji in njihovi otroci, ki so že dijaki in študenti (zaposleni v družbi so med turnejo zaprosili za izredni plačani dopust).

SŽ z donacijami najbolj izdatno podpirajo prav društvo svojega najbolj izpostavljenega sindikalista ter godbi namenijo med tretjino in (več kot) polovico vseh donacijskih sredstev. »Skupaj na leto doniramo med 150.000 in 250.000 evri,« so povedali v družbi.

V SŽ med drugim podpirajo tudi Železničarsko kulturno-umetniško društvo Tine Rožanc (lani so jim najprej nakazali 9000 evrov za izvedbo dogodkov ob 95. obletnici društva in pozneje še 28.000 evrov za delovanje) in še nekatera manjša kulturno-umetniška in športna društva, katerih člani so zaposleni v SŽ, od lani pa so tudi veliki sponzor Olimpijskega komiteja Slovenije, poudarjajo. Slednjemu bodo od sredine lanskega leta do konca leta 2020 nakazali skupaj 525.000 evrov, torej približno 117 tisočakov vsako leto. Lani so sponzorirali še nekatera nacionalna društva in zveze; denimo smučarje skakalce in zato Smučarski zvezi Slovenije nakazali 10.000 evrov. Toliko so donirali tudi Zvezi veteranov vojne za Slovenijo. Za sponzorstvo Slovenske hokejske reprezentance so namenili 17.000 evrov in še 21.570 za prevozne storitve v sklopu sponzorstva. Manjšim društvom namenijo med 1000 in 5000 evrov.

Sicer pa SŽ donirajo tudi v zdravstvene namene, lani so Pediatrični kliniki s 6000 evri donacije pomagali pri nakupu opreme, Društvu vodnikov reševalnih psov so donirali 25.000 za nakup kombija in enak znesek projektu Botrstvo, je razvidno iz seznama donatorskih in sponzorskih pogodb.