Poleg številnih zapor, požara in okvare kompresorske naprave, zaradi katerih v zadnjih desetih dneh številni vlaki Slovenskih železnic v Luko Koper prihajajo z veliko zamudo ali sploh ne, naj bi težave poglabljalo tudi pomanjkanje strojevodij v Slovenskih železnicah. Včeraj smo v Dnevniku razkrili, da napetosti med Luko Koper in Slovenskimi železnicami naraščajo, saj slednje ne izpolnijo dnevnega načrta prihoda vlakov v pristanišče. Včeraj zjutraj je denimo s prihodom v pristanišče zamujalo 36 vagonov. Koliko zamud se je nakopičilo še čez dan, ni znano. Minuli konec tedna je zamujalo kakšnih 15 ali dvajset vlakov, skupaj 300 vagonov. Luki Koper te zamude povzročajo nemalo preglavic, saj glede na napovedi Slovenskih železnic načrtujejo delovno silo. Tem zamudam naj bi, poleg vseh operativnih in nepredvidljivih težav, botroval tudi kadrovski problem v Slovenskih železnicah.
Mes: Težave le ob konicah, strojevodij je dovolj
Za prevoz tovora v pristanišče in čez državo je v prvi vrsti odgovorna hčerinska družba Slovenskih železnic Tovorni promet. Ta je naročnik tovora. Toda lokomotive dejansko prevaža drugo hčerinsko podjetje, Vleka in tehnika, ki ga vodi Dušan Žičkar, ki so mu pred kratkim podaljšali mandat. Šele ko vlak prispe v, denimo, Koper, ga prevzame družba Tovorni promet. Prav v družbi Vleka in tehnika so pred kratkim objavili notranja razpisa, s katerima so znotraj drugih hčerinskih družb v sistemu Slovenskih železnic poskušali najti kar 30 novih strojevodij.
V nameri, da bi zmanjšali stroške dela, so pred poletjem na Slovenskih železnicah poskušali spodbuditi upokojevanje strojevodij tako, da so jim ob odhodu v pokoj izplačali celo 12 plač odpravnine. Kot je pojasnil Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic, so le tako lahko motivirali zaposlene, da se upokojijo, saj sicer tega preprosto ne želijo. S takimi ukrepi so v dveh letih število strojevodij zmanjšali za približno 150 – in s tem prihranili pri stroških dela. Zadnje strojevodje so s takimi ukrepi k upokojitvi spodbudili decembra lani. V prvih enajstih mesecih lanskega leta so zgolj v Vleki in tehniki za odpravnine namenili 1,9 milijona evrov.
S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi v družbi nato pravkar upokojenih ponovno najeli. Mes je tedaj pojasnil, da to počno le v konicah in da se tako najemanje zunanjih sodelavcev še vedno splača. Tudi sedaj, ko so z notranjim razpisom poskušali prekvalificirati kadre, je to za podjetje ceneje, kot če bi zaposlovali zunanje, trdi Mes.
Nove strojevodje iščejo tudi z zunanjim razpisom
Toda tukaj se je zapletlo; na razpis Vleke in tehnike se je prijavilo precej kandidatov, vendar kar deset izmed 21 izbranih kandidatov ni opravilo zdravniškega pregleda. Mes je dejal, da so to zadevo že rešili in da nove strojevodje že izobražujejo, a ti še nekaj časa ne bodo začeli delati, saj traja šolanje pol leta.
»Dejstvo je, da je strojevodij večji del leta dovolj, primanjkuje jih le ob konicah,« je zatrdil Mes. »Zato je treba predvsem povečati produktivnost,« je dodal. Zagotovil je, da več zaposlenih strojevodij aktualnih težav z zamudami ne bi rešilo, saj zamude nastajajo zaradi operativnih problemov – denimo uvodoma omenjene okvare na kompresorski napravi, pa zapor na tirih in podobno, predvsem pa zaradi preobremenjene proge. »Tega ne bo rešilo več zaposlenih,« je ponovil.
Potemtakem je še zlasti zanimiv zapisnik seje sveta delavcev Vleke in tehnike, ki je bila v minulem tednu. Ta razkriva, da »bo objavljen tudi zunanji razpis za strojevodje z opravljeno licenco«. Zakaj so torej še decembra izplačali visoke odpravnine strojevodjem, le poldrugi mesec kasneje pa se odločili, da tudi z zunanjim razpisom poiščejo nove? Da v nasprotju z Mesovim zatrjevanjem vendarle nastajajo težave (tudi) zaradi pomanjkanja strojevodij, tudi v nadaljevanju priča omenjeni zapisnik, v katerem piše, da se za vmesni čas dogovarjajo ukrepi za prerazporeditev oziroma spremembo mesta nastopa dela iz Maribora v Ljubljano, s katerimi bi se pokrivalo pomanjkanje na najbolj perečih območjih.
