Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je zavrnil predlog sprememb zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katerim je Združena levica (ZL) predlagala, da se otroški dodatek ne bi upošteval kot dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. V ZL so prepričani, da bi se s tem ukrepom povečal dohodek socialno ogroženih, hkrati pa bi se zmanjšala potreba po tem, da družine otroški dodatek porabljajo za vzdrževanje gospodinjstva namesto za vzdrževanje otrok.
Odbor za delo je ocenil, da predlog ZL ni primeren za nadaljnjo obravnavo in sprejel predlog, da vlada do konca leta pripravi svojo rešitev, so nam pojasnili v ZL. V vladi so namreč prepričani, da zviševanje socialnih pomoči ob nespremenjenih plačah vodi v razvrednotenje dela.
Zaradi otroškega dodatka ob socialno pomoč
»V razvitih državah, kot so denimo Avstrija, Francija in Velika Britanija, otroškega dodatka ne upoštevajo pri odmeri socialnih pravic, saj ločujejo med družinsko in socialno politiko,« je poudarila poslanka ZL Violeta Tomić. Otroški dodatek je bil tudi pri nas določen kot samostojen prejemek in se ni všteval v skupni dohodek družine, dokler ni te ureditve leta 2012 odpravila vlada Boruta Pahorja, so spomnili v ZL.
Trenutni sistem je po besedah Tomićeve absurden: »Najprej družina prejme otroški dodatek, takoj za tem pa država družini ta denar vzame tako, da za praktično isti znesek zniža socialno pomoč.« Dvajset odstotkov tistih, ki so z januarjem 2012 izgubili denarno socialno pomoč, je to pomoč izgubilo zaradi kombinacije upoštevanja dohodka in otroškega dodatka, ugotavljajo v ZL. Sprememba je, kot pravi Tomićeva, najbolj prizadela enostarševske družine.
Zaradi prejemanja otroškega dodatka lahko družine poleg denarne socialne pomoči izgubijo tudi druge pravice, ki jih opredeljuje zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, saj je večina vezanih na dohodkovni in premoženjski cenzus, so opozorili v ZL. Med te pravice med drugim spadajo državna štipendija, subvencija najemnine, znižano plačilo vrtca in varstveni dodatek, je pojasnila Sendi Murgel iz Skupnosti centrov za socialno delo.
Revni otroci vzdržujejo revne starše
»Lahko bi rekli, da revni otroci vzdržujejo svoje še bolj revne starše,« je dejala Tomićeva. Tudi Murglova opozarja, da otroški dodatek nikoli ni bil mišljen kot socialni korektiv, še več: »Otroški dodatek je bil zasnovan kot dodatek družinskemu proračunu, ki naj bi kot tak omogočil, da se za otroka nameni več. Ni bil namenjen osnovnemu preživljanju otroka, v kar se je sprevrgel.«
Leta 2013 je vlada sicer sprejela novelo zakona, po kateri se 20 odstotkov otroškega dodatka ne upošteva kot dohodek, vendar s tem po besedah Tomićeve ni rešila problema. Poleg tega pa je bil z zakonom o uravnoteženju javnih financ leta 2012 začasno zamrznjen otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu. Najvišja meja dohodkovnega razreda, pri kateri so družine še upravičene do otroškega dodatka, tako trenutno znaša 648,47 evra na družinskega člana na mesec. Na ministrstvu za delo pri tem poudarjajo, da so varčevalni ukrepi na tem področju izrazito selektivni, kar pomeni, da ne prizadenejo socialno šibkejših družin, čemur pritrjuje tudi Murglova.
Kdaj bodo varčevalni ukrepi na tem področju odpravljeni? Na ministrstvu za delo odgovarjajo, da veljajo »vključno do leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke«.
