Te dni še vedno odmeva razprava o hitrem razvoju robotike in njenem vplivu na ugašanje delovnih mest, s tem pa tudi na socialno blagajno. A gre za skrb, ki pa ob zavedanju, da roboti namesto ljudi opravljajo predvsem monotone delovne operacije, ki velikokrat potekajo tudi v nevarnem in umazanem delovnem okolju, izzveni.
V podjetjih, kjer so proizvodnjo v pretežni meri robotizirali, delovne procese pa digitalno podprli, poudarjajo, da tako ustvarjajo pogoje za višjo dodano vrednost, da nastajajo nova, kompleksnejša delovna mesta, predvsem pa, da so ljudje lahko ustvarjalnejši.
O spremembah in tem, kako v tok z njimi, bodo govorili tudi na interaktivni konferenci ob koncu izbora najboljših zaposlovalcev Zlata nit 2016, ki so jo naslovili Spremembe so. Sprememba bom!. Slovenska družba bi se morala na spremembe, s katerimi se soočamo že več let, kot so drugačne oblike delovnih odnosov, pri čemer je vse več prekarnih oblik dela, staranje prebivalstva in prepočasno vstopanje mladih na trg dela, bolje odzivati.
Alarmanten je tudi podatek, na katerega je nedavno opozoril Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo in vodja priprave pokojninske reforme in reforme trga dela. Brez zadostnega računalniškega znanja je namreč skoraj polovica zaposlenih. In če se zavemo, da bo čez pet let četrtina zaposlenih starejša od 55 let, ter ob predvidevanjih, da starejši težje osvajajo te veščine, nam mora zazvoniti alarm.
Poleg tega je tu tudi ugotovitev Zlate niti, da gredo zaposleni v slovenskih organizacijah pri 41 letih v »zimsko spanje«. Izkaže se namreč, da njihov osebni razvoj drastično upade – preveč za zahteve, ki jih pred nas postavljata 4. industrijska revolucija in doba inovativnosti. »Tako kot v vsaki revoluciji se bomo tudi znotraj četrte morali spremeniti in prilagoditi novi situaciji: novim tehnologijam, novim načinom dela, novim veščinam… Naučiti se moramo delati drugače. In zato se moramo predramiti, saj so številke znak za preplah. Spremembe so nujno potrebne na vseh področjih, saj gre za sistemske spremembe,« poudarja Anisa Faganelj, vodja Zlate niti, ki je skupaj z ekipo zasnovala konferenco, na kateri bo okrogla miza, kjer bodo govorili tudi o aktivnem staranju.
Z rezultati analiz aktualnega izbora najboljših zaposlovalcev, ki je letos že deseti po vrsti, bodo udeležence seznanili raziskovalci, ki vsako leto podrobno pogledajo poslovanje zlatonitnikov in odgovore njihovih zaposlenih. Dr. Matevž Rašković z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Rok Koželj z Gea Collegea bosta razkrila, kako se vedejo tržni vodje ter kako pravo vodenje in razvoj zaposlenih neposredno vplivata na donos na kapital in visoko dodano vrednost.
Mag. Edita Krajnović iz družbe Mediade bo razkrila posledice pojemanja osebne rasti zaposlenih za podjetja in družbo. Dr. Andrej Kohont s fakultete za družbene vede v Ljubljani pa bo prav tako na podlagi ugotovitev Zlate niti predstavil, kako se pri najboljših zaposlovalcih razvijajo voditelji, ki so nosilci sprememb. »Aktivnosti, ki jih podjetja izvajajo v procesu vodenja, puščajo pečat. V zlatonitnikih so vodje uspešni nosilci sprememb, ki so usmerjene v razvoj znanja. Izziva za naslednje desetletje in naprej sta krepitev aktivnosti za razvoj voditeljstva in opolnomočenje sodelavcev prek vodenja z zgledi,« poudarja Kohont.
Konferenco bo po predstavitvi treh najboljših zlatih praks sklenil markantni Miha Pogačnik, mednarodno priznani violinist in gostujoči profesor na IEDC – Poslovni šoli Bled, ki je kot eden prvih na svetu spojil koncertne odre s svetom korporacij in družbenim aktivizmom. Spremembe, ki vplivajo na naše delovno in zasebno življenje, bo prikazal na sebi lasten, vsekakor pa nepozaben način. Prijave na konferenco sprejemajo do 20. marca na spletni strani izbora www.dnevnik.si/zlatanit.
