Politične ambicije bogatih vplivnih podjetnikov ne presenečajo več prav nikogar. Na te kažejo javni, splošno sledljivi kazalci, ki se nizajo drug za drugim. Prav to se je lani začelo dogajati Marku Zuckerbergu, trenutnemu izvršnemu direktorju socialnega spletnega omrežja Facebook. Revija Forbes je namreč 28. aprila lani objavila novico o spremembi delniške strukture podjetja, kjer Facebook predlaga ustanovitev popolnoma novega razreda delnic brez glasovalne pravice. Ta bi Zuckerbergu omogočal, da bi kljub zapustitvi podjetja nad njim obdržal nadzor. V dokumentu je zapisano, da bi Zuckerberg to lahko storil zaradi kandidature za položaj v državni upravi.
Na Zuckerbergove ambicije poleg tega eksplicitnega zapisa kažejo tudi drugi indikatorji. Facebook sam postaja vse bolj konservativen. Primer je nepotrebno cenzuriranje ženskih prsi ali nežen, morda celo samo navidezen boj proti fenomenu ponarejenih novic (fake news). Zuckerberg s tem v ZDA koketira z republikanskimi volilci. Prej zaprisežen ateist se danes vrača k svojim judovskim koreninam. V več kot petstočlanskem ameriškem kongresu je trenutno samo en izvoljen ateist, predstavniki Judov pa so v ameriškem kongresu zelo močni. Zuckerbergova novoletna zaveza je celo turneja po vseh zveznih državah z namenom pogovora z ljudmi vseh panog. Podobnost s političnimi kampanjami tu seveda ni izključena.
Mnenja lahko oblikujejo tudi pristranski algoritmi
Ko je bilo Zuckerbergu letos januarja končno postavljeno vprašanje o njegovi morebitni kandidaturi za predsednika ZDA, je 32-letni milijarder svoje politične ambicije sicer zanikal. Vseeno pa se je glede na vse kazalnike vredno vprašati: »Kaj bi pomenila izvolitev Zuckerberga za predsednika trenutno najbolj vplivne države na svetu?«
Do zdaj so imeli mogotci, ki so bili izvoljeni za vodje javnih uprav, kot je ameriški predsednik Donald Trump ali nekdanji newyorški župan Michael Bloomberg, zgolj denar in moč. Zuckerberg pa ima tudi informacije, s katerimi lahko oblikuje javno mnenje. Obvladuje zapise na tretji najbolj obiskani spletni strani na svetu. Ima moč, ki jo lahko uporabi, da bi uporabniki njegove strani na svojih profilih dobivali samo izbrane novice, ki bi lahko spremenile pogled na svet Zuckerbergu v prid.
Ali, kot pravi Marinka Žitnik, podoktorska raziskovalka umetne inteligence na ameriški univerzi Stanford: »Napredne statistične in algoritmične rešitve v spletnih družbenih omrežjih ponujajo nove priložnosti za izboljšanje uporabniških izkušenj v teh spletnih okoljih. Na primer, vsebino je mogoče prilagoditi individualnim interesom uporabnika in avtomatično izbrati le nekaj novic med vsemi novicami v omrežju, tako da uporabnik vidi predvsem vsebine, ki podpirajo njegov pogled na svet.« Te modele bi seveda bilo mogoče zlorabiti, denimo, da bi se prek njih manipuliralo z javnim mnenjem, pravi Žitnikova. Problem pravičnosti in pristranskosti modelov je žgoče raziskovalno vprašanje. »Po eni strani pristranskost modelov ni presenetljiva, saj so ti v veliki meri naučeni na osnovi podatkov iz realnega sveta in torej v nekem smislu kodirajo predsodke, ki jih imamo ljudje o drugih. Nekaj študij kaže, da so take pristranskosti pogosto nenamerne. A po drugi strani bi bilo mogoče pristranskost modelov izkoristiti za uresničevanje agende organizacije ali posameznika.«
Nevtralnost interneta je ključna za nadaljnji obstoj demokracije
Kar 63 odstotkov uporabnikov omrežja facebook pravi, da je ta njihov primarni vir novic. Kakršen koli vpliv na objavljanje na tem omrežju pomeni konec demokracije. O tem so si enotni tudi politologi, ki pravijo, kot je pred dnevi poročal Washington Post, da so poštene volitve in svoboda govora temelj demokratične družbe. Vsak poseg posameznika vodi v totalitarizem. Seveda je večina danes izvoljenih politikov na določen način skušala vplivati na medije. Nevtralnost medijev izginja. Celo največji, kot je New York Times, lahko bistveno vplivajo na izid volitev, ali pa, kot lani, na izključitev progresivnega kandidata iz boja za predsedniški položaj.
Zato nas lahko toliko bolj skrbijo ambicije mogotcev – lastnikov spletnih medijev. Kandidatura teh bi dokončno zamajala temelje demokracije, nam, povprečnim državljanom, pa zameglila in popačila poglede.
