Sovražni govor je težavno definirati – tega pojma angloameriškega izvora (hate speech) naš kazenski zakonik ne uporabi nikjer. Je pa kaznivo javno spodbujanje k sovraštvu, nasilju in nestrpnosti, tudi žaljenje, obrekovanje itn. Te vsebine so označene kot kaznive in tudi sankcionirane. Sovražni govor je ena izmed omejitev svobode izražanja in v resnici kar nekaj teh omejitev navaja že ustava: 63. člen na primer pravi, da je »protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.« Ugotavljamo, da del »vsakršno spodbujanje« zajema precej široko področje.
V povezavi z varnostjo uporabnikov družbenih omrežij se pogosto pojavi funkcija »prijavi neprimerno vsebino«. Koliko pozornosti v resnici dobijo prijavljene vsebine?Organizacija Spletno oko (ki ščiti uporabnike spleta, op. p.) navaja, da se denimo facebook odziva razmeroma slabo. Vsaj pri nas imamo sicer primere, kjer so objave odstranjene oziroma računi zaprti, ampak večinoma se dopušča marsikaj, vsebine odstranijo počasi in po ne dovolj jasnih merilih.
Kako bi lahko dosegli ustreznejše filtriranje objavljenih vsebin?Družbena omrežja uporabljajo izgovor, da so zgolj platforma, ki omogoča medsebojno komunikacijo. S tem se izognejo velikemu deležu odgovornosti, medtem ko je jasno, da lahko vsebino moderirajo, a za tem stoji avtomatizem – algoritmično prepoznavanje spornih vsebin. Zato se zgodijo primeri, kot je Aftenposten proti facebooku, ko je norveški časnik objavil »fotografije, ki so spremenile potek vojskovanja«, med katerimi je tudi fotografija gole deklice, ožgane z napalmom. To je bilo objavljeno tudi na Aftenpostovi strani na facebooku. Vsebina je bila odstranjena zaradi neprimernosti, češ da gre za otroško pornografijo… Nastale so resne polemike, facebook pa je prišel na dan z opravičilom, da se algoritma ne da uravnati tako, da bi takšne objave ostale – četudi je fotografija zelo relevantna za odnos Zahoda do vietnamske vojne, medtem ko marsikatere resnično škodljive vsebine ostanejo nesankcionirane. Skratka, na koncu se je situacija po pritiskih svetovno znanih medijev razpletla, a tu vidimo, kako zelo je pri teh podjetjih v ospredju posel, medtem ko jim za to, kaj se objavlja in kakšen vpliv ima to na uporabnike, ni mar.
Menim, da bi oblast morala bolj sodelovati z družbenimi omrežji. Tudi merila in postopek odstranjevanja bi morala biti jasneje postavljena. Navadno prijavljene vsebine, ki jih ne filtrira algoritem po svojem občutku, presoja neki posameznik, medtem ko bi to morali biti pravno razgledani specializirani strokovnjaki.
V kolikšni meri slovenska oblast nadzira dejavnost svojih državljanov prek družbenih omrežij?Praktično ves nadzor opravljajo posamezna družbena omrežja. Vlade, posebno ameriška, so jim puščale proste roke v zameno za dostop do podatkov, kar se spreminja šele v zadnjem času. V Sloveniji vemo, da je policija uporabljala bolj sofisticirane računalniške programe za preglede slovenskih objav na twitterju. Iz odločb informacijskega pooblaščenca pa vemo, da so tudi upravni organi že pregledovali objave prosilcev za socialnovarstvene dodatke na družbenih omrežjih, da bi ugotovili, ali so ti prosilci upravičeni do dodatkov.
Kaj menite o dejstvu, da družbena omrežja resnično postajajo pomembni akterji pri vodenju nekaterih političnih kampanj? Najzgovornejši primer v zadnjem času je fenomen Donalda Trumpa.Hujskaštvo, še zlasti izpod rok političnih voditeljev, je skrajno problematičen pojav – politiki družbena omrežja že izkoriščajo za manipuliranje z volilci, kar je primerljivo z začetki izkoriščanja množičnih medijev v nacistični Nemčiji in fašistični Italiji. Le da je danes to potencirano, v drugačni obliki, kjer so manipulacije s hujskaškim, lažnim govorom in napačnimi novicami še toliko večje. Spet pridemo do sklepa, da bi moderiranje vsebin moralo potekati na ustreznejši način. Žal so velikokrat (marsikdaj hujskaške) objave politikov tisto, kar se všečka, tvita in kar prinaša denar za oglaševanje na omenjenih platformah. Pri Trumpu so imele ogromno moč tudi lažne novice (fake news). Ljudje se v tej poplavi informacij ne znajdejo. Za poplavo informacij pa so odgovorni tudi družbena omrežja in njihovi algoritmi. Tudi v Sloveniji vidimo, koliko objava z omejenim številom znakov – twitter jih ima 140 – lahko prepriča. Navadno v obliki udarnih gesel.
So družbena omrežja nova oblika opija za ljudstvo?Nedvomno. Ljudje se raje ukvarjajo s svojo podobo na družbenih omrežjih, z vsemi »novičkami« in aplikacijami kot pa s pomembnejšimi vprašanji, kot je denimo socialna pravičnost. To oblasti nedvomno ne moti.
