Nikoli prej v zgodovini nismo poznali ničesar podobnega, vsaj ne v takšnih razsežnostih. Družbena omrežja so nenadoma omogočila dotlej nepredstavljive načine enostavnega povezovanja, deljenja mnenj, idej in izkušenj ter tako postala izjemno priljubljena. Hkrati ob njihovem pojavu nihče ni ničesar vedel o njihovih družbenih in psiholoških stranskih učinkih, o posledicah, ki bi jih lahko imela za posameznike in družbo. Danes so nam posledice večinoma že znane. O nekaterih se zadnje čase celo precej govori.
Očitno je denimo postalo, da družbena omrežja prevzemajo vlogo medijev in tako vplivajo na politično dogajanje. Obenem legalno kradejo naše osebne podatke in so odlična platforma za nekaznovano razpihovanje sovraštva in širjenje laži. Znani so nam celo mnogi negativni psihofizični učinki njihove uporabe. Vse več znanstvenikov opozarja na zasvojenost z družbenimi omrežji, ki je precej podobna zasvojenosti z igrami na srečo.
Seveda pa vloga socialnih omrežij pogosto ni slaba. Odločilno so zaznamovala naš čas in spodbudila mnoge pozitivne družbene premike. So močno in koristno orodje, a obenem producirajo ogromno slabega. Zato se mi zdi pomembno, da jih kritično ovrednotimo, da opozorimo na pojave, ki so le v interesu lastnikov omrežij, predvsem pa da kot uporabniki postavimo zahteve.
Utopična ideja interneta je bila demokratična – predpostavljala je sodelovanje množice, ki svobodno deli mnenja, ideje in znanje ter skupaj rešuje probleme sodobnega sveta. A vse bolj očitno postaja, da se dogaja ravno nasprotno. Namesto dobro informirane, povezane množice so družbena omrežja ustvarila dezinformirane posameznike, ujete v informacijskih mehurčkih, ki klikajo na oglase in ustvarjajo milijonske dobičke multinacionalk. Predvsem jim je uspelo prepričati nas, da so nekaj samoumevnega. To hromi kakršno koli družbeno akcijo. Dejstvo je, da so vsa družbena omrežja popolnoma odvisna od števila uporabnikov, in morda je ironično, da se v dobi povezanosti ne zmoremo združiti, zbrati kritične mase, ki bi lahko ogrozila obstoj samega omrežja in zato lastniki omrežij ne bi mogli ignorirati naših zahtev. Tako so se od nekdaj postavljale politične in družbene zahteve. Žalostno je, da se nam danes zdi tak upor utopičen.
