Celjani ob vsaki omembi onesnažene zemljine na območju stare cinkarne napnejo ušesa. V preteklih dneh pa so vihali tudi nosove, saj se je z območja tovorne železniške postaje, kjer v teh dneh potekajo dela, povezana s prenovo železniške proge med Celjem in Zidanim Mostom, širil hud smrad. Zemljina na tem območju je namreč močno prepojena s katranom, mineralnimi olji in težkimi kovinami, ob izkopu dotrajanih železniških tramov pa se je smrad hitro širil po mestu. Predvsem so ga čutili tisti, ki živijo ob Cinkarniški in Mariborski cesti.
Zaradi cinka je kot stranski produkt nastal katran
»Skupaj s Civilno iniciativo Celje budno spremljamo, kaj se na tem območju dogaja. Na gradbišču zdaj izvajajo zemeljski izkop. Zemlja je prepojena s katranom in mineralnimi olji ter onesnažena s težkimi kovinami. Tam so tudi leseni tramovi, ki so impregnirani z za zdravje nevarnimi kemikalijami. In prav iz tega zemeljskega izkopa in iz tramov izhajajo v okolje nevarne snovi, ki povzročajo neprijeten smrad,« pojasnjuje direktorica Inštituta za okolje in prostor Cvetka Ribarič, ki si je območje, skupaj z investitorji, Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, prejšnji teden že ogledala. Kot pravi, je splošno znano, da so na območju stare cinkarne pridobivali cink iz cinkove rude in koksa, z uporabo zasavskega rjavega premoga, pri čemer je kot stranski produkt nastal katran. Katran so odlagali v neposredni bližini cinkarne, saj takrat ni bilo zakonov o ravnanju z odpadki.
»Tako ni čudno, da so na tem območju številne katranske jame, v katerih so zakopani različni odpadki, povezani z dejavnostjo stare cinkarne, kjer so proizvajali cink, žveplove kisline, kemikalije in gnojila, kromov galun, organska barvila in superfosfate, pa tudi aluminijaste plošče, tiskarske barve in še marsikaj,« navaja Ribarič-Lasnikova. In dodaja, da katran in mineralna olja sproščajo v okolje nevarne, tudi rakotvorne ogljikovodike, s prašenjem pa se po zraku širijo prašni delci z nevarnimi težkimi kovinami, ki jih ljudje vdihavajo, zaužijejo s hrano ali pridejo v človeka skozi kožo.
Zemljino prepovedano odvažati
Dodaja tudi, da je stroka že pred leti, ko je raziskave še vodil profesor dr. Franc Lobnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, zavzela stališče, da se s tega območja ne sme odpeljati niti kilograma zemljine. »Vse mora ostati tu in se z najboljšo razpoložljivo tehniko predelati v gradbeni proizvod, ki ga lahko investitor uporabi na gradbišču pri prenovi železniške proge Celje–Zidani Most. Brez dvoma pa gre za nevarne odpadke,« je prepričana Ribarič-Lasnikova, ki je investitorjem tudi svetovala, kako ravnati, da se prepreči prašenje in hlapenje nevarnih snovi. Nasvete je investitor upošteval in tako zdaj izkop že prekrivajo z ustrezno certificirano folijo, zaščitili pa so tudi delavce na delovišču. Ribarič-Lasnikova pa se sprašuje, kje so tisti, ki so investitorja, kar zadeva vplive na okolje, očitno zavajali. Medel se ji zdi tudi odziv lokalne skupnosti in občanov.
Smradu ni mogoče izmeriti
Inšpektorji za okolje in naravo so takoj, ko so bili obveščeni o smradu, na šestih lokacijah odvzeli vzorce tal za analizo, rezultati pa bodo znani še ta mesec. Če bodo ugotovili, da je prišlo do kršitev predpisov, bodo ustrezno ukrepali. »Ni pa predpisa, ki bi določal mejne vrednosti emisij smradu, zato zaradi smradu tudi ne moremo ukrepati,« pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor. Na direkciji za infrastrukturo pravijo, da je projektant v okviru izdelave izvedbenega načrta nadgradnje železniške postaje Celje izdelal tudi elaborat gospodarjenja z gradbenimi odpadki, iz katerega izhaja, da v zemljini, odvzeti na območju železnice, v pripravljalni fazi niso bile zaznane nevarne snovi ali odpadki.
»Agencija za okolje pa je leta 2015 izdala sklep, da za nameravani poseg ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja,« pojasnjujejo v direkciji. Takoj ko so bili januarja letos obveščeni, da bi lahko bil tudi predvideni izkop na območju železnice onesnažen, so naročili laboratorijske analize ter začeli sodelovati s strokovnjaki, ki so se v preteklosti že ukvarjali s podobnimi problemi. V tem trenutku pa že urejajo tudi začasno deponijo, kjer bodo hranili izkopano zemljino, dokler ne bodo znani rezultati vzorčenja.
