»Razumemo, da če se polja gnoji, pač smrdi. Toda v Črnomlju gotovo ne gre za to, kajti smrad je neznosen, ljudje ne morejo odpirati oken, zunaj ne morejo sušiti perila. Zaradi smradu postajajo živčni, nestrpni,« nam je pred dnevi spet opisovala črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Kot pravi, najbolj smrdi v jutranjih urah in ponoči, smrad traja kakšni dve uri in potem poneha, res pa je nekoliko blažji kot prejšnji teden. Kot smo poročali, je dopis o neznosnih razmerah v začetku prejšnjega tedna, za katere so v Črnomlju prepričani, da je zanje kriva bodisi bioplinarna bodisi prašičja farma, naslovila na več kot dvajset državnih institucij, tudi na kabinet predsednika vlade in urad predsednika države. Razen inšpektoratov, ki se po njenih besedah redno odzivajo na opozorila, ni dobila nobenega odgovora.
Običajno, kot pravi, najbolj smrdi v zgornjem delu mesta v bližini Spara in Hoferja, tako je bilo tudi včeraj. Dva kilometra stran sta domnevna krivca. Toda tako Petrol, ki je lastnik bioplinarne, kot Jože Stariha, lastnik prašičje farme, trdita, da imata vso potrebno dokumentacijo in da ne smrdi od njih, ampak zaradi gnojenja kmetijskih površin z gnojnico s prašičje farme oziroma z digestatom iz bioplinarne. »Res imajo vse potrebne papirje. Toda saj veste, papir je eno in tudi prenese vse. A kot pravijo stari ljudje, tudi lepo rdeče jabolko je včasih znotraj gnilo,« dodaja Čemas-Stjepanovičeva.
»Očitno ni prave volje, da bi smrad ublažili«
V Petrolu odgovarjajo, da ima digestat oziroma tekoče gnojilo, ki nastane skupaj z bioplinom pri obdelavi odpadnih surovin, »vonj kot vsako drugo živinsko gnojilo«. »Vendar vonj digestata hitreje izgine zaradi predhodne obdelave pri fermentaciji. Vonj se tako pri digestatu kot pri živinskih gnojilih pojavi samo v času gnojenja,« pojasnjuje Aleksander Salkič, direktor korporativnega komuniciranja v Petrolu. Kot nam je prejšnji teden dejal Jože Stariha, »gnojevka pač smrdi«, hkrati pa je zagotovil, da močan smrad v začetku tedna zagotovo ni prišel z njegove farme.
Toda v Črnomlju so prepričani, da nekaj vendarle ni, kot bi moralo biti. »Če bi res šlo samo za gnojenje obdelovalnih površin, zagotovo ne bi smrdelo ponoči in v valovih. Nekaj se takrat očitno dogaja. Vemo, da je smrad nemogoče povsem izničiti, zagotovo pa se ga da vsaj malo omiliti. Kje ni prave volje za to, ali v bioplinarni ali na prašičji farmi, pa naj ugotavljajo pristojni inšpektorji,« razmišlja županja.
Kot pravijo v Petrolu, so letos imeli v bioplinarni devet inšpekcijskih pregledov, največ z inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ter inšpektorata za okolje in prostor. »Vsi inšpekcijski pregledi so potekali brez težav in niso izkazovali nepravilnosti,« dodajajo.
Kmetom izdali šest odločb o prekrških
Tudi v inšpektoratu za okolje in prostor trdijo, da se smrad širi zaradi gnojenja velikih obdelovalnih površin z gnojevko oziroma digestatom. »Kmetijske površine se nahajajo v okolici bioplinarne in farme, zato se ob določenih vremenskih pogojih (severovzhodni veter) vonjave širijo v severovzhodni del mesta.« Po prijavi iz kabineta županje so prejšnji teden opravili nadzor, vendar je inšpektor zaznal le »običajne vonjave, in to kljub temu, da sta bili zjutraj, v času pregleda, v bioplinarno dostavljeni dve kamionski cisterni biološko razgradljivih odpadkov«.
Kmetijski inšpektorat je letos opravil osem inšpekcijskih nadzorov v bioplinarni in pregledal trinajst različnih uporabnikov digestata. Izdali so šest odločb o prekrških, ker uporabniki niso imeli izdelanega gnojilnega načrta oziroma ni bila opravljena predhodna analiza tal. V septembru so trikrat opravili nadzor tudi na prašičji farmi Jožeta Starihe glede uporabe digestata, gnojevke in skladiščnih kapacitet za živinska gnojila. Kršitev niso ugotovili.
V Črnomlju bo torej očitno smrdelo še lep čas, tudi zato, ker po besedah okoljskega inšpektorata pravna podlaga za emisije smradu v zraku še ne obstaja. Bi pa bil problem verjetno manjši, dodajajo, če bi kmetje gnojevko oziroma digestat takoj po razvozu na obdelovalne površine v času sušnih dni zaorali.
