Evropski parlament se je prejšnji mesec zavzel za oblikovanje skupnih evropskih pravil, ki bi urejala vprašanja glede hitro razvijajočega se sektorja robotike. Ni pa podprl kontroverznega predloga o obdavčitvi robotov, s katero bi financirali delavce, ki bi zaradi robotizacije ostali brez dela. Medtem ko je robotska industrija zavrnitev predloga pozdravila in opozorila, da bi obdavčitev robotov škodovala inovacijam in konkurenčnosti, je bila predlagateljica pobude Luksemburžanka Mady Delvaux - Stehres, evropska poslanka zavezništva socialistov in demokratov, razočarana. Povedala je, da desna koalicija ni želela upoštevati zelo verjetnih negativnih posledic robotizacije in izgube delovnih mest v določenih panogah ter pomiriti vse bolj zaskrbljenih evropskih državljanov.
Za davek na robote se je v zadnjih dneh zavzel tudi ustanovitelj Microsofta Bill Gates. »Če mora delavec plačevati davke in socialne prispevke, bi bilo pravično, da enako stori tudi robot, ki ga je nadomestil,« je povedal v nedavnem intervjuju za spletni portal Quartz. Glede na to, da je robot hitrejši in cenejši od človeka, da lahko dela 24 ur na dan, ne zahteva višje plače, ne hodi na dopust, obenem pa tudi nima težav z motivacijo, kar podjetjem omogoča nižje izdatke in večjo produktivnost, bi lahko po Gatesovem mnenju z davki deloma obremenili dobiček, deloma pa bi robote obdavčili neposredno.
Čeprav doslej še niso bile narejene kakšne resne raziskave o vplivu robotizacije na zaposlovanje, splošni podatki pa kažejo, da zaposlenost v najrazvitejših državah (z izjemo najbolj robotizirane države Japonske) narašča, so poznavalci prepričani, da bodo roboti zagotovo odnesli številna delovna mesta – zlasti na manj in srednje zahtevnih delih in ne le v proizvodnji, ampak tudi v storitvah, zlasti v medicini in zdravstveni negi. To pa bi, kot opozarjajo, privedlo do upada potrošnje nižjega in srednjega razreda ter še večje neenakosti v družbi.
»Obdavčili smo nepremičnine, zakaj ne bi robotov«
Predlog o obdavčitvi robotov ima vse več privržencev tudi v Sloveniji. Zanj se denimo zavzema državni sekretar na ministrstvu za delo in tvorec reforme dela Peter Pogačar, da bi bil davek na robote »povsem utemeljen«, pa meni tudi Darko Končan, davčni svetovalec in nekdanji državni sekretar za davke na finančnem ministrstvu. »Zaradi robotizacije se zmanjšuje potreba po delavcih, to pa vpliva na javni interes. Država ima zato pravico, da se sredstva podjetij, ki so pridobljena z robotizacijo, obdavči in nameni za javne potrebe. Ne za polnjenje proračuna, ampak namensko, denimo za sklad za zaposlovanje ali prekvalifikacijo delavcev,« meni Končan.
Za obdavčitev robotov bi bila po njegovih besedah možna predvsem dva načina. Enostavnejši, po katerem bi uvedli 20-odstotni davek na nabavno ceno robota, ali pa zahtevnejši, a po Končanovem mnenju pravičnejši davek na izgubljena delovna mesta. Glede na to, koliko delavcev bi na letni ravni nadomestili roboti, bi se odmerila letna dohodnina – ker so roboti pač učinkovitejši in omogočajo večje prihranke, bi bila v tem primeru po njegovih besedah smiselna najvišja, 50-odstotna stopnja.
Drugače meni robotska stroka. Tadej Bajd, eden največjih strokovnjakov za robotiko v Sloveniji, sicer pa tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), se s pobudami za obdavčitev robotov ne strinja in meni, da gre za prenagljeno zamisel. »Število zaposlenih se zaradi robotov ni občutno zmanjšalo, poleg tega pa gre razvoj robotike v smeri tako imenovanih kolaborativnih robotov oziroma robotov, ki bi v delovnih procesih delali skupaj s človekom,« pojasnjuje Bajd. Da se zaradi robotov ni treba bati ukinjanja delovnih mest, saj naj bi se ta, tudi v okviru novih poslovnih modelov, prilagajala zahtevam na trgu, menijo tudi na gospodarskem ministrstvu.
Ali naj obdavčimo še kmetijsko mehanizacijo?
Nad morebitno dodatno davčno obremenitvijo je zgrožena tudi slovenska industrija, ki ocenjuje, da bi šlo za nekakšen davek na razvoj. »Obdavčevanje robotov je velik nesmisel. Če politiki iščejo nove davčne vire, naj obdavčijo kar vse stroje, na primer v kmetijstvu, ljudje pa naj gredo na polja z motikami in lopatami in bo dovolj dela za vse,« je ogorčen Bogomir Strašek, direktor podjetja KLS Ljubno, ki velja za eno najbolj robotiziranih družb v Sloveniji. Po njenih besedah je lahko KLS le z obsežno in učinkovito avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnih procesov povečal konkurenčnost in dobil naročila, ki mu omogočajo nadaljnji razvoj in tudi povečano zaposlovanje. »Če ne bi naredili takšnega napredka, danes ne bi več obstajali, tako pa smo v zadnjih desetih letih povečali število zaposlenih za več kot 50 odstotkov,« poudarja Strašek in dodaja, da njihovi delavci brez robotizacije in digitalizacije tudi ne bi mogli imeti za petino višje plače od slovenskega povprečja in najvišje božičnice v slovenski proizvodni dejavnosti.
