Ni največji, vsaj ne v smislu števila obiskovalcev ali razstavnih površin, a v zadnjem času postaja največji po neki drugi plati. Mednarodni avtomobilski salon v Ženevi, ki ga organizirajo vse od leta 1905 in bo jutri že 87. odprl svoja vrata, se namreč vse bolj uveljavlja kot morda najpomembnejši zbor avtomobilskih proizvajalcev. Kot tisti, pri katerem dejansko vse bolj velja, da tam enostavno moraš biti ali pa te ni. Vsaj ne med pomembnimi igralci na globalno cvetočem in rastočem avtomobilskem trgu.
Saloni izgubljajo, Ženeva pridobiva
Razlogov za to je več. Kakor koli obrnemo, avtomobilski saloni v zadnjem času na splošno malenkostno izgubljajo pomembnost. V prvi vrsti zaradi poplave informacij na svetovnem spletu, v povezavi s tem pa tudi zato, ker so številni proizvajalci v zadnjih letih začeli uporabljati drugačen način promoviranja svojih modelov – najpogosteje z zasebnimi predstavitvami v tednih in dnevih pred saloni. S tem so svojim adutom zagotovili večjo izpostavljenost in predvsem to, da se je o njih govorilo in pisalo ločeno. In če so novost že predstavili, razlogov za dodatno izpostavljanje niti ni bilo, zato so posamezne znamke začele izpuščati nekatere salone ter se pokazale le na določenih.
A zdi se, da je v tej novonastali zmedi največ pridobila prav Ženeva. Bržčas tudi zato, ker ima status nevtralne države, saj Švica nima razvite avtomobilske industrije, zato si ženevski salon izberejo praktično vse znamke. Nekatere raje izpustijo (veliko) večino drugih – tudi večja evropska konkurenčna salona v Frankfurtu in Parizu. Za prvega, ki bo septembra, že prihajajo prve odpovedi, na drugem pa pred pol leta ni bilo na primer Forda, Mazde, Volva, Astona Martina, Bentleyja, Lamborghinija in Rolls-Roycea, medtem ko na letošnjem salonu v Ženevi manjka le Mini.
Evropski avto leta spet isti kot slovenski – peugeot 3008
A naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da se letos v Ženevi predstavlja kar 180 različnih razstavljalcev, od vseh največjih globalnih igralcev avtomobilske industrije do manjših »garažnih« konstruktorjev in razvojnikov. Na ogled je več kot 900 različnih modelov, od tega je 148 takšnih, ki doživljajo bodisi svetovno bodisi evropsko premiero. Med tistimi, ki jih bomo kmalu videli na cestah, velja izpostaviti avtomobile, kot so karavanski BMW serije 5, DS 7 crossback, ford fiesta, karavanski hyundai i30, kia picanto, mitsubishi eclipse cross, kabrioletski mercedes razreda E, opel insignia, porsche panamera sport turismo, range rover velar, seat ibiza, subaru XV, suzuki swift, volkswagen arteon, volvo XC60 in mnogi drugi, pisana pa je tudi zasedba atraktivnih študij ter superšportnih in superdragih posebnežev. »Tehnologija in dizajn sta ključni besedi letošnjega salona in ti besedi bosta izvabili nasmešek na obraz več kot 700.000 obiskovalcev, kolikor jih skupno pričakujemo na razstavnih prostorih v prihodnjih desetih dneh,« je pred odprtjem med drugim povedal predsednik salona Maurice Turrettini, medtem ko je generalni direktor Andre Hefti dodal: »Sam bi ob omenjenem na področju tehnologije še prav posebej izpostavil tako imenovani infotainment, napredek vseh znamk na področju, ki nam zagotavlja, da so vsi vidiki naše vožnje bolj učinkoviti, zanesljivi in predvsem udobni.«
Še pred odprtjem je avtomobilsko industrijo v ponedeljek »zatresla« uradna menjava lastništva Opla, ki je iz koncerna GM prešel pod okrilje francoskega koncerna PSA Peugeot Citroën, ob robu salona pa so zdaj že tradicionalno izbrali tudi evropski avto leta. Po odločitvi 58-članske žirije novinarjev iz 22 evropskih držav je to postal peugeot 3008, tudi slovenski avto leta, ki je na prestolu zamenjal lansko zmagovalko (prav tako obeh izborov) opel astro. Drugo mesto je zasedla alfa romeo giulia, tretji je bil mercedes-benz razreda E, sledili pa so volvo S90/V90, citroën C3, toyota C-HR in nissan micra.
