Polimerom je po mojem mnenju namenjeno premalo ur glede na problematiko. Učitelj sam lahko to snov umesti v druga poglavja, tako dijaki dobijo osnove in se vsaj delno seznanijo s tem področjem. V drugem polletju 3. letnika pri kemiji dijaki oblikujejo skupine in izdelajo projektno-raziskovalno nalogo. Izberejo si različne tematike iz organske kemije. Veliko skupin si izbere prav polimere. Zbirajo literaturo, preučujejo vsebine, izvedejo eksperimente, z anketami preverjajo dejstva, oblikujejo sklepe in s predstavitvijo nastopijo pred svojimi sošolci. V okviru Akademije znanja, delavnic za osnovnošolce, spodbujamo mlade k razmišljanju o problemih v okolju. V okviru projektnega tedna, ki je med dijaki zelo priljubljen, smo v eni od delavnic z dijaki kot detektivi odkrivali črna odlagališča, v drugi smo izdelovali nakit iz odpadnih plastenk, v tretji koše za nevarne odpadke. Tu se naše izobraževanje resnično poveže z okoljem, v katerem živimo, in se dotakne aktualnih vsebin.
Zakaj je toliko plastike v naši vsakdanji uporabi? Gre za praktičnost, ceno, udobje?Plastika kot produkt seveda dvigne kakovost življenja in reši marsikateri problem. Zaradi svojih dobrih lastnosti nadomešča les, kamen, kovino… Seveda gre pri uporabi tudi za udobje. Na vsakem koraku nam ponujajo embalažo za vse, kar si poželimo oziroma kupimo.
Danes prevladuje negativen odnos do umetnih materialov, predvsem do plastike, hkrati pa brez njih ne moremo. Kako vi gledate na uporabo plastike v vsakdanjem življenju? Kje se vam zdi zares nepogrešljiva, kje odvečna ali celo pretirana?Da ne moremo brez plastike, ni res, saj so ljudje do 20. stoletja živeli brez nje. Ponekod v svetu tako živijo še danes. Res pa je, da brez plastike ne moremo živeti na tak način, kot smo vajeni živeti zdaj. Zelo se zavedam problema uporabe plastičnih materialov, saj vem, da po uporabi predstavljajo veliko obremenitev za naše okolje. Večinoma so to slabo razgradljive snovi in velike količine ostanejo nepredelane in deponirane skupaj z mešanimi odpadki. Materiali in snovi, ki jih v osnovi tam nikdar ni bilo, kazijo videz pokrajine, tam živeči organizmi pa jih lahko po pomoti zaužijejo, se vanje zapletajo ali se zadušijo.
Ali pijete vodo iz plastenke?Vodo iz plastenke pijem le takrat, kadar nimam druge izbire. V Sloveniji smo lahko zelo srečni, ker je voda, ki priteče v naše domove, čista, dobra in pitna.
Ali se mladi po vašem mnenju dovolj zavedamo problematike odpadkov iz plastike?Jasno, da sama ta problem drugače občutim, saj sem bila rojena in sem živela v času, ko še ni bilo toliko plastičnih materialov. Ko hodim po naših poljih, gozdovih, vaseh in mestih, me zgrabi nostalgija po tistih davnih časih. Če bi se vsi, mladi in starejši, zavedali problematike plastičnih odpadkov, bi bilo stanje drugačno. Poglejmo samo v naše nakupovalne vozičke, naše smetnjake in zabojnike – odgovor se nam ponuja sam. Vsak od nas bi lahko naredil korak k izboljšanju. Merilo našega izboljšanja je lahko tedenska količina naših ustvarjenih plastičnih odpadkov.
Kako lahko plastiko ponovno uporabimo?Recikliranje in sežig predstavljata alternativo odlaganju zavrženih plastičnih produktov. Pri recikliranju je problem v visokih stroških zbiranja in tudi kakovost plastike je z vsakim recikliranjem slabša. Pri sežigu pa je problem v slabi tehnološki zasnovi in zgorevanju pri prenizkih temperaturah, kar okolje obremeni z izpusti strupenih snovi.
Kakšna je po vašem mnenju prihodnost umetnih materialov v primerjavi z naravnimi?Naravni materiali imajo svojo ceno in so zato za mnoge težko dosegljivi. Zato bo večina posegala po umetnih materialih. Rešitev vidim v tem, da bi bili ti materiali v prihodnosti biorazgradljivi.
Kakšno je vaše sporočilo dijakom?Naj naravo tako, kot so jo prejeli, prenesejo prihodnjim rodovom oziroma naj jo poskusijo očistiti odpadkov, ki smo jih že vnesli vanjo. Upam, da sem v njih prebudila vedoželjnost in kritičnost do vsega, kar se in se še bo dogajalo v njihovem okolju. Kritičnost jim ne bo dovolila ravnodušnosti. Na vsak izdelek naj gledajo skozi proizvodnjo (uporabljena tehnologija, izkoriščanje delavcev), uporabo (ali ga res potrebujejo ali gre le za zadovoljevanje trenutne želje) in kot na odpadek (ali se da reciklirati, kakšno obremenitev predstavlja za okolje).
