Predsednik velikega senata celjskega okrožnega sodišča Zoran Lenovšek je marsikoga v sodni dvorani presenetil, ko je po nekaj mesecih sojenja razsodil, da je Romeo Bajde kriv, da je 27. decembra predlanskim v zgodnjih jutranjih urah Lidiji Škratek vzel življenje, ker je najprej z njo fizično obračunal in ji povzročil hude poškodbe glave, potem pa jo zadavil. Dejanje je storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, saj je trpel za čustveno motnjo, bil pa je tudi močno pijan. A po mnenju sodišča mu ni mogoče očitati, da je Škratkovo umoril, temveč je šlo za uboj, zaradi česar bo moral Bajde prestati 13-letno zaporno kazen. V kazen se bo vštel tudi že prestani pripor, v katerem je vse od tragičnega dogodka.
A sodba še ni pravnomočna, saj je tožilka Simona Kuzman Razgoršek, ki je za Bajdeta predlagala 25 let zaporne kazni, že napovedala pritožbo. Ko je Bajde slišal, kolikšno kazen mu je izreklo sodišče, so se mu ulile solze. Sodnik Lenovšek pa je v imenu senata v obrazložitvi sodbe pojasnil, da je pri razsodbi upošteval tako oteževalne kot tudi olajševalne okoliščine. Olajševalni sta bili dve: da je Bajde dejanje priznal in da je bil v času storitve kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven. »Obtoženi je partnerko sam pripeljal v velenjski zdravstveni dom, poklical reševalce in jim povedal, da je ubil ženo,« je dejal predsednik senata Lenovšek. Mimogrede, partnerko je Bajde tudi sicer imenoval »žena«, čeprav nista bila poročena. Obremenilne pa so bile zanj vse dosedanje obsodbe, saj je doslej prestal že več zapornih kazni, in sicer zaradi premoženjskopravnih deliktov, nasilništva in celo spolnega nasilja nad osebo, mlajšo od 15 let. Predsednik senata je v obrazložitvi sodbe dejal, da ni razlogov, da sodišče nekaterim njegovim izpovedbam ne bi verjelo.
Sodišče sledilo navedbam obrambe
Tožilstvo je že v obtožnici navajalo in ves čas vztrajalo pri navedbi, da je Bajde Škratkovo umoril iz nizkotnih nagibov in ljubosumja. Da je Škratkova živela pod pritiskom že vse od maja predlani, ko se je vrnil iz zapora, so na sodišču navajale tudi številne priče, od staršev pokojne do njenih prijateljic, ki so zatrjevale, da jo je Bajde ves čas nadziral, da je bil posesiven, da jo ves čas klical po telefonu in ji pregledoval sporočila SMS. Večkrat naj bi ji uničil tudi SIM-kartico in je morala kupovati nove.
Bajde je na sodišču sicer zatrdil, da se je sprijaznil s tem, da si je Škratkova našla drugega fanta. Ker pa se je sam nameraval vrniti na delo v tujini in je vedel, da za njuna sinova ne bo mogel skrbeti, prav tako pa tega naj ne bi bila sposobna Škratkova (mimogrede, da to drži, je bilo mogoče razumeti tudi iz pripovedi njenega nekdanjega partnerja, s katerim je imela v prejšnji zvezi dve hčerki, saj jo je opisal kot precej slabo mamo), je sam na Centru za socialno delo Velenje prosil, da naj otrokoma poiščejo drug dom oziroma rejniško družino. Kako je razloge, da v omenjeni zadevi ni šlo za umor, temveč uboj, čemur je na koncu sledilo tudi sodišče, pojasnjeval Bajdetov zagovornik Tomaž Bromše, ni znano, saj je senat v času, ko je podajal zaključne besede, javnost v celoti izključil in smo morali sodno dvorano zapustiti. Prav tako je senat zaprl za javnost del zaključnih besed tožilstva in tudi Velimirja Cugmasa, ki je nekaj besed spregovoril kot pooblaščenec oškodovanke, Lidijine mame Marije Otorepec. Jasno je le, da je sodišče povsem sledilo temu, kar je navajala in tudi želela doseči obramba.
