Na tem albumu je Mayall ostal zvest rudimentarnemu, avtentičnemu bluesu, turnejo pa je imenoval Livin' & Lovin' The Blues. Kako torej poslušalec ne bi bil vznemirjen, ko na odru vidi legendarnega glasbenika, ustanovitelja Bluesbreakersov, v katerih so svoje kariere začela imena, kot so Eric Clapton, Peter Green in Mick Taylor?
Ko so se vrata v koncertni dvorani v Volkshausu v Zürichu ob 19.00 odprla, je glasbenik že stal za pultom s CD, pripravljen, da pozdravi občinstvo s hitrimi, energičnimi gibi kot simbol blues in rock glasbe, katerega 54-letna kariera je zaznamovala zgodovino te glasbe.
Strast in predanost, živa in živčna energija – vse to definira pojavo Johna Mayalla na odru. Brez napora igra na klaviature, kitaro in ustno harmoniko, njegov glas pa je čist in jasen, enako zavzet kot na začetku svoje kariere. The Devil Must Be Laughing, ki govori o trenutni politični situaciji, je gotovo ena najpomembnejših pesmi na novem albumu in občinstvo jo je zelo zadovoljno pozdravilo.
John Mayall nastopa z basistom Gregom Rzabom in bobnarjem Jayem Davenportom, izkušenima in odličnima glasbenikoma, s katerima igra že osem let. Nastopati v triu morda predstavlja pomanjkljivost te turneje, ne glede na to, da je John Mayall multiinštrumentalist in da izjemni basist navdušuje občinstvo s svojo virtuoznostjo.
Poleg pesmi z novega albuma je občinstvo lahko slišalo tudi klasiko s prvih albumov, ki se je nikoli ne morete dovolj naposlušati. California z legendarnega albuma Turning Point, izdanega leta 1969, je pomenila konec koncerta in Mayallov podpis na njegovo močno navezanost na Kalifornijo, kjer živi že od konca 60. let.
Turneja Livin’ & Lovin’ The Blues, na kateri ima John Mayall vsak večer koncert v drugem mestu, se končuje aprila s serijo tridnevnih koncertov v Londonu, v znanem Ronnie Scott’su, kot se vedno končujejo njegove evropske turneje. Koncerti so že razprodani. Long live John, long live blues!
