Tri tisoč članov kitajskega ljudskega kongresa (parlamenta) je včeraj v Pekingu začelo desetdnevno letno zasedanje. Poslanci oziroma delegati sicer le potrjujejo odločitve, ki jih sprejme komunistična partija, zasedanje pa običajno vendarle razkrije politične in gospodarske smernice države. Udeležuje se ga tudi vseh sedem članov stalnega odbora politbiroja, najvplivnejšega kitajskega političnega organa, v katerem sedita tudi predsednik Xi Jinping in premier Li Kequiang.
Letos so poleg stalnih tem – gospodarstva in proračuna – v ospredju še druge, recimo odnosi z ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa in Hongkong. Morda o nekaterih na zasedanju ne bo veliko povedanega, a kitajski veljaki ob robu zasedanja običajno organizirajo zelo dobro obiskane tiskovne konference.
Presenečenje je prišlo že prvi dan – proračun, ki so ga predstavili, ni vseboval natančnih številk sredstev za obrambo. Povedali pa so, da bo višji za okoli sedem odstotkov in bo tako približno sledil rasti BDP. Okrepili naj bi predvsem mornarico in zračno obrambo.
O gospodarstvu
Opazovalci podrobno spremljajo, kakšna bo načrtovana gospodarska rast. Ugiba se, da naj bi ta znašala vsaj 6,5 odstotka, kar je potrebno, če naj država izpolni cilj, da v obdobju 2010–2020 podvoji BDP na prebivalca. Lani se je gospodarstvo okrepilo za 6,7 odstotka, najmanj v zadnjega četrt stoletja, kar ovira prizadevanja vlade za spremembo gospodarskega modela. Ta zdaj temelji na naložbah in izvozu, Peking pa si želi, da bi ga poganjala potrošnja. Tveganja za rast so tudi padec vrednosti kitajske valute, odliv kapitala v tujino, hitro rastoče cene nepremičnin in slaba posojila. Novi vodja državnega bančnega regulatorja Guo Shuqing je opozoril, da drugo največje gospodarstvo na svetu ogrožajo zadolžena državna podjetja, napihnjen nepremičninski trg in množično neregulirano posojanje denarja. Obljubil je, da bodo neredu naredili konec.
V ospredju sta tudi Hongkong in Tajvan. V prvem bodo 26. marca volili upravitelja, oblasti pa bi lahko nakazale, kateremu od kandidatov so bolj naklonjene. Kandidatura je bila že tako ali tako mogoča samo z odobritvijo Pekinga. Pozornost bo namenjena tudi morebitnim sporočilom glede Tajvana in Trumpa. Na neki način sta povezana, potem ko je Trump poslal mešane signale o tem, ali bodo ZDA še naprej spoštovale načelo ene Kitajske.
Zasedanje kongresa pa bo potekalo v senci priprav na jesenski kongres komunistične partije, ki je vsakih pet let. Pričakovati je, da bo prvi mož partije in predsednik Xi pred tem dogodkom še utrdil svojo oblast. Xi je žezlo prevzel leta 2012 in velja za najbolj ambicioznega in najmočnejšega kitajskega voditelja po Dengu Xiaopingu. Po pričakovanjih bo pred jesenskim kongresom razkril menjave v vodstvu, ki naj bi nakazale, ali namerava ostati na oblasti dlje od ustaljenih dveh petletnih mandatov. agencije
