Krajinski arhitekti v Studiu AKKA se ukvarjajo s krajinskim in urbanističnim načrtovanjem v velikem in malem merilu. Studio je skupaj z Luko Javornikom ustanovila Ana Kučan, krajinska arhitektka in redna profesorica na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Za seboj ima izvrstno izobrazbo, saj je diplomirala in doktorirala v Ljubljani, magistrirala pa na Visoki šoli za oblikovanje univerze Harvard v ZDA. O načrtovanju v studiu pravi: »Oblikovalske rešitve iščemo brez vnaprej izdelanih konceptov, prepričani, da se problemi razlikujejo glede na prostor, program in pričakovanja. Tako vsaka naloga ustvarja novo zgodbo, ki je rezultat njene vpetosti v prostorski in družbeni kontekst.«
Veliko predava v tujini, urednikuje in piše. Iz doktorata je nastala knjiga Krajina kot nacionalni simbol, napisala pa je tudi spremno besedo k prevodu Portret srečnega človeka, eseja o Le Nôtru pisatelja Erica Orsennaja. Za svoje projekte (Nordijski center Planica, območje vile Beli dvor na Bledu, rt ob svetilniku v Izoli, ureditev ob osnovni šoli Ob Rinži v Kočevju) je Studio AKKA prejel prestižne domače in mednarodne nagrade. Njihovi odmevni projekti so še Vsi odtenki zelene/All Shades of Green za Slovenski paviljon na 12. arhitekturnem bienalu v Benetkah, Športni park Stožice, Nogometni center Brdo, igrišča ob vrtcih (Pedenjped, Ledina) in rekonstrukcija vrta Plečnikove hiše.
Oblikujejo tudi zasebne vrtove
Delo z raznovrstnimi nalogami spodbuja domišljijo ustvarjalcev v Studiu AKKA – nedavno so ob večjih projektih v Trondheimu in Bratislavi svojo dejavnost razširili tudi na oblikovanje zasebnih vrtov. S svojim pristopom in znanjem jim uspe tudi na zasebnih vrtovih kljub omejenemu prostoru ustvariti svetovljansko urejenost in preprosto eleganco. Načrtujejo s premišljenimi intervencijami, in sicer tako, da zasebni vrt odraža in ohranja intimni značaj in pečat domačnosti.
Projekt za ureditev vrta na obrobju ljubljanske kotline so načrtovali v letih 2009 in 2010. Gradbena in zemeljska dela so bila izvedena v letu 2011, saditev pa spomladi 2012. Pravi, da je želeni rezultat in pogled na načrtovano krajino lahko videti šele s časovnim odmikom, saj narava potrebuje svoj čas, da rastline zrastejo v odraslo podobo. Pri načrtovanju vrta so sodelovale še Ana Tepina, Mojca Kumer in Eva Zupan. Zemljišče v velikosti 2800 kvadratnih metrov leži na robu gozda. Umestitev hiše na parcelo in ureditev zunanjih površin upoštevata koncept vile, kar pomeni fizično in vizualno povezavo zunanjih in notranjih prostorov ter odpiranje pogleda z vzvišene lege. Hiša stoji na severnem, dvignjenem delu in dominira nad travnikom, ki se spušča proti jugu. Ob hiši je zemljišče urejeno kot vrt: posamezni deli prehajajo drug v drugega čez naznačene prostorske meje, zasaditev postopno preide v gozd. Proti jugu se razprostira odprt travniški prostor, ki se spaja z okoliško kulturno krajino, drevesne gruče pa usmerjajo pogled in razvijajo prostor v globino.
