Z gradbeno-fizikalnega stališča nas mora streha predvsem zaščititi pred vlago (atmosferskimi padavinami) in zagotoviti ustrezno toplotno zaščito (toplotna prehodnost in stabilnost, preprečevanje kondenzacije vodne pare). V Sloveniji je večina streh na individualnih hišah poševnih, čeprav je v zadnjih desetletjih opaziti porast ravnih streh. Nasprotno pa so pri večstanovanjskih, poslovnih, športnih, trgovskih in drugih javnih objektih strehe zaradi tehnično-tehnoloških zahtev ter stroškovnega vidika in ekonomičnosti vzdrževanja ravne. Seveda je treba pri tem upoštevati dejstvo, da smo v preteklosti individualne hiše v večini primerov gradili v samogradnji, pri ravnih strehah pa se nepravilnosti pri izvedbi bistveno hitreje pokažejo in jih je tudi težje odpraviti kot pri poševnih strehah.
Zakonodaja
Pri načrtovanju, gradnji ali prenovi streh moramo upoštevati veljavne prostorske akte in za vsak poseg v nosilno konstrukcijo pridobiti gradbeno dovoljenje. Slovenija leži na potresnem območju, zato moramo še posebno poskrbeti za trdnost in stabilnost tako novih kot tudi prenovljenih streh ob upoštevanju tehničnih predpisov – predvsem Evrokoda 5 za lesene konstrukcije in Evrokoda 8 z dodatnimi zahtevami glede projektiranja potresno odpornih objektov. Ena od bistvenih nalog strehe je učinkovita zaščita pred vlago. V pravilniku o zaščiti stavb pred vlago so podane zahteve oziroma je podana kakovost stanja, da streha opravlja svojo osnovno funkcijo. S tem imata tako projektant kot tudi izvajalec veliko manevrskega prostora pri izbiri materialov in sistemov z upoštevanjem zadnjega stanja tehnike in dobre gradbene prakse.
Streho prištevamo med ovoj stavbe. Zahteve glede največje dovoljene toplotne prehodnosti posameznih konstrukcij, tudi streh, so navedene v pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2, 2010) oziroma pripadajoči tehnični smernici o učinkoviti rabi energije (TSG-1-004:2010). Strehe morajo v skladu s PURES 2 in pripadajočo tehnično smernico zagotavljati primerno raven toplotne zaščite in učinkovite rabe energije.
Oblike in namembnost streh
V splošnem strehe delimo na poševne in ravne strehe. Najnovejši trendi v arhitekturi so naravnani k oblikam, kjer ni več prave ločnice med streho in obodnimi zidovi. Poševne strehe so lahko glede na naklon strme ali položne, kar pogojuje tudi izbiro kritine, denimo bobrovec ali korec. Po obliki jih delimo na enokapne, dvokapne, dvokapne z delnim čopom, šedaste, mansardne, piramidne, kupolaste, večkapne. Naklon in oblika strehe sta še vedno v veliki meri odvisna od klimatskih razmer in geografske lege (Obala, Alpske doline, Prekmurje, mestna jedra), prostorskih aktov, arhitekturnih trendov, okoljskih in ekonomskih vidikov ter vrste stavbe (kulturni spomenik, hiša, gospodarsko poslopje).
Ravne strehe delimo glede na namembnost na izkoriščene in neizkoriščene oziroma nepohodne. Ravne strehe z izkoriščeno površino so lahko pohodne, povozne in zelene (ekstenzivno ali intenzivno ozelenjene). Pri izkoriščenih strehah so zaključni sloji lahko različni: betonske plošče ali tlakovci, lesene podnice, keramične ploščice, asfalt, beton.
Poševne strehe
Naklon poševne strehe omogoča hitro in učinkovito odtekanje vode, seveda ob predpostavki, da je streha pravilno zasnovana, izbira kritine primerna glede na naklon in klimatske razmere, pravilno položena in da so skrbno izvedeni vsi detajli. Poševne strehe so zaradi zaključnega sloja (kritine) bolj občutljive na točo in močnejša neurja kot ravne strehe. V primerjavi z njimi pa je dobra stran ta, da lažje in enostavneje opravimo manjša popravila ali zamenjavo posameznih elementov kritine.
Pri neogrevanih prostorih pod streho oziroma podstrešjih moramo toplotno izolacijo namestiti nad strop nad ogrevanim prostorom in v tem primeru toplotna izolacija ni sestavni del strehe. Nad nosilno konstrukcijo položimo sekundarno oziroma rezervno kritino, letve ali deske in kritino. Pri ogrevanih prostorih pod streho (mansarda) je toplotna izolacija sestavni del strehe. Z gradbeno-fizikalnega stališča delimo take strehe na tople in hladne. Pri toplih toplotno zaščitenih strehah položimo sekundarno oziroma rezervno kritino neposredno nad toplotno izolacijo, s čimer se zmanjša oziroma upočasni oddaja toplote z zunanje površine toplotne izolacije zaradi gibanja zunanjega zraka ob njej. Za hladne toplotno zaščitene strehe pa je značilen zračni kanal med sekundarno, rezervno kritino in slojem toplotne izolacije.
Sestavni deli sodobne toplotno zaščitene poševne strehe so poleg nosilne konstrukcije od zgoraj navzdol oziroma od zunaj navznoter: strešna kritina, zračni kanal pod kritino, sekundarna oziroma »rezervna« kritina, zračni kanal v primeru hladne strehe, toplotna izolacija, parna zapora ali ovira, ki je hkrati zračna (tudi: konvekcijska, vetrna) zapora in notranja zaključna obloga. Med parno oviro in notranjim zaključnim slojem je lahko dodaten sloj toplotne zaščite, ki pa po pravilih, povzetih po nemških standardih, ne sme presegati petine skupne debeline toplotne izolacije (v vsakem primeru je nujna kontrola difuzije vodne pare). To je tudi najprimernejši položaj za razvod inštalacij (inštalacijska ravnina), da z njimi ne prediramo parne ovire.
Kakovostna poševna streha mora imeti neprepustne zunanje sloje za meteorno vodo, ustrezno toplotno izolacijo z zadostnim toplotnim uporom, ki zagotavlja tudi primerno toplotno stabilnost neprozornega dela strehe v poletnem obdobju, ter parno oviro ali zaporo, ki preprečuje kondenzacijo vodne pare znotraj sistema, hkrati pa deluje kot zračna zapora in zagotavlja popolno zrakotesnost sistema z notranje, spodnje oziroma »tople« strani, ter preprečuje konvekcijo vodne pare - vdor večjih količin vodne pare skozi rege in preboje, kar je lahko najizrazitejši problem.
Ravne strehe
Pri ravnih strehah hidroizolacijski sloji in predvsem njihova izvedba zagotavljajo vodotesnost, ki je eden izmed pogojev za trajnost in nemoteno funkcionalnost strehe. Poleg vodotesnosti morajo biti hidroizolacijski sloji odporni proti različnim mehanskim udarcem in drugim vplivom iz okolja. Zato sta zasnova in izvedba ravne strehe težka naloga tako za projektanta kot tudi izvajalca. Zaradi boljših higienskih in bivalnih pogojev ter želje po zmanjšanju toplotnih izgub posvečamo v zadnjem času veliko pozornosti dodatnim slojem toplotne izolacije na ravnih strehah. Poleg nosilne konstrukcije, ki je lahko masivna ali lahka montažna, in hidroizolacijskih slojev (bitumenski materiali in sintetične snovi), sta sestavna dela vsake sodobne ravne strehe še toplotno izolacijski sloji ter zaščitni sloji (prodec, prane betonske plošče idr.).
Ravne strehe delimo z gradbeno-fizikalnega stališča na neprezračevane in prezračevane, ki pa so zelo redke. Pri neprezračevanih strehah so sloji med seboj spojeni, pri prezračevanih strehah pa sta toplotna in hidro izolacija ločeni s prezračevanim slojem. Neprezračevane ali tople strehe delimo glede na lego toplotne izolacije na klasične in obrnjene. Med izpeljanki obrnjene strehe spadata še plus ravna streha in dvojna streha. Klasično streho sestavljajo poleg nosilne konstrukcije od zgoraj navzdol oziroma od zunaj navznoter: zaščitni sloj hidroizolacije (vsaj mineralni posip, še boljši je prani prodec), hidroizolacija (biti mora vodotesna tudi na spojih, prebojih, zaključkih), paroizenačevalni sloj (ločuje hidro in toplotno izolacijo in izenačuje parne tlake – danes se ga praviloma opušča), toplotna izolacija, parna zapora in včasih tudi naklonski beton ali podkonstrukcija.
Značilnost obrnjene strehe je, da leži toplotna izolacija nad hidroizolacijo. Toplotna izolacija v tem primeru ne sme vpijati vode. Pri obrnjeni strehi je hidroizolacija bistveno manj izpostavljena vremenskim neprilikam in zato tudi manj podvržena poškodbam in staranju. Med obrnjeno streho spada še dvojna ravna streha, ki se uporablja pri lažjih stropnih konstrukcijah in ima del toplotne izolacije pod hidroizolacijo. Za tako sestavo se lahko odločimo tudi v primeru, ko ne moremo doseči želene toplotne prehodnosti s ploščami iz ekstrudiranega polistirena nad hidroizolacijo. Prednost plus ravne strehe je v tem, da ima vse elemente klasične ravne strehe: parna zapora, hidroizolacija in dva sloja toplotne izolacije. Takšna sestava ravne strehe je seveda najdražja, ker ima največ slojev in združuje prednosti klasične in obrnjene ravne strehe.
Vsaka nepravilnost se maščuje
Že od pradavnine dalje smo ljudje iskali zavetje pred vremenskimi neprilikami in nevarnostmi iz okolja. Že prva bivališča, votline, so nam dajale »streho« nad glavo, enako velja za prva preprosta grajena bivališča iz vejevja, lesa, blata s slamo ali kamna. Vsaka streha mora biti pravilno zasnovana, materiali morajo biti ustrezne kakovosti in izvajalci tehnično usposobljeni. Vsaka nepravilnost se nam lahko kaj hitro maščuje, denimo ledene sveče, kondenzat, predvsem na stiku streha-strop, zaradi pomanjkljive toplotne izolacije in tudi nezadostnega prezračevanja. Streha nam pomeni varnost in zavetje, saj imata kar dva slovenska pregovora velik simbolični pomen. Tako s prvim »imeti streho nad glavo« kot z drugim »ponuditi nekomu streho« poudarjamo vlogo, ki jo ima streha za naše dojemanje doma in pomoči drugim, kadar so v stiski.
Neva Jejčič, arhitektka
mag. Miha Tomšič, Gradbeni inštitut ZRMK
Vir: katalog sejma Dom 2017
