Podjetje Plinovodi, ki ga vodi Marjan Eberlinc (na sliki), njegova pomembna desna roka pa je mag. Sarah Jezernik, v Dnevnikovem izboru Zlata nit sodeluje že devetič. Kljub izjemni dinamiki na trgu so minulo leto nadaljevali s stabilnim in uspešnim poslovanjem.
»V letu 2016 je prenos zemeljskega plina v Slovenijo in v nam sosednji državi Hrvaško in Italijo v skoraj celotnem obsegu potekal le iz smeri Avstrije in uspešno smo (v nadaljevanju je zame novost v smislu dogodka) obvladovali tveganja, ki so nastopila ob popolni prekinitvi prenosa zemeljskega plina iz avstrijske smeri. Kljub navedenemu tehnološko zelo zahtevnemu dogodku smo zaradi tehničnih možnosti našega sistema prenos v celoti izvajali na drugi vstopni točki iz italijanske strani, česar pa naši uporabniki v Sloveniji sploh niso zaznali. Menimo, da je prav prilagodljivost našega prenosnega sistema ena od največjih prednosti v delovanju naše družbe. Zagotavljamo varnostne standarde obratovanja sistema in sledimo evropskim smernicam za doseganje pogojev integralnega evropskega trga in tržnih razmer. Ob tem velja omeniti še intenzivni razvoj na področju storitev za uporabnike sistema, kjer smo imenovani za Pripravljalca prognoz za napovedovanje dnevno nemerjenih odjemov. Metodologijo smo razvili sami in jo usklajevali z operaterji distribucijskih sistemov,« je pojasnila namestnica glavnega direktorja.
Kakovost, zanesljivost in varnost
Tudi v prihodnje nameravajo zadržati doseženo visoko raven zanesljivosti in varnosti obratovanja prenosnega sistema in s programom širitev okrepiti njegovo vlogo v slovenskem prostoru in v povezavi s sosednjimi prenosnimi sistemi. Pripravljeni so tudi na napovedano popolno prekinitev prenosa zemeljskega plina iz avstrijske smeri za nekaj dni.
Z uvajanjem informacijskih tehnologij izboljšujejo svojo odzivnost na potrebe uporabnikov ter jim nudijo sodobne načine trženja prenosnih zmogljivosti in zemeljskega plina ter dodatne informacije za njihovo uspešno poslovanje.
»Upravljanje s človeškimi viri, ki so ključni za izvajanje zahtevnih in številnih raznovrstnih aktivnosti, je kljub pomembnosti tehničnega področja glede na dejavnost sestavni del našega poslovanja. V letu 2016 smo izvajali utečene aktivnosti na področju izobraževanja in informiranja, varstva pri delu, ukrepe v sklopu certifikata Družini prijazno podjetje ipd. Posebej bi omenili načrt promocije zdravja in delavnico z naslovom Prispevamo k ciljem družbe, kjer so vsi zaposleni aktivno sodelovali pri oblikovanju oddelčnih ciljev, zaznali pomen povezanosti med oddelki in se seznanili z notranjim ambasadorstvom. Vzpostavljene oblike razvoja zaposlenih bomo nadgrajevali tudi v letošnjem letu,« napoveduje mag. Sarah Jezernik.
S certifikatom zlate bonitetne odličnosti
Finančni rezultati za leto 2016 so dobri, večinoma presegajo načrtovane za to leto in dosežene v letu 2015. Čisti prihodki od prodaje znašajo 53,3 milijona evrov. Bonitetna hiša Bisnode je družbi na osnovi uspešnega poslovanja v preteklih letih podelila certifikat zlate bonitetne odličnosti AAA, ki predstavlja nadpovprečno bonitetno vrednost med podjetji, ki boniteto odličnosti izkazujejo že tri leta zapored, in ki jo dosega le 0,07 odstotka družb v Sloveniji.
»Prepoznavanje zemeljskega plina kot enega izmed okolju prijaznega in ekonomičnega energenta na prehodu v brezogljično družbo, iskanje novih priložnosti za rast družbe in večjo porabo zemeljskega plina ter gospodarno ravnanje in nadaljnja optimizacija poslovnih procesov so podlage za načrtovanje razvoja družbe Plinovodi. Trudili se bomo, da bodo bodoči poslovni rezultati na ravni doseženih v predhodnih obdobjih,« poudarja Jezernikova.
Letos bodo v podjetju nadaljevali z zaposlovanjem. Načrtujejo nove zaposlitve na področju vzdrževanja plinovodnega sistema ter pri načrtovanju in spremljanju transporta zemeljskega plina, kar bo prilagojeno aktualnim poslovnih potrebam. »Načrtujemo, da bomo na novo zaposlili sodelavce, večinoma na univerzitetna delovna mesta, v večji meri iz tehničnih in tudi ekonomskih smeri študija. Prednost bodo ponovno imeli mladi, razen v primerih, ko bomo potrebovali zelo specifična znanja, kot na primer sistemskega inženirja, ki potrebuje večletne izkušnje. Prav tako težje dobimo nove sodelavce zaradi specifičnih znanj, ki jih potrebujemo kot operater prenosnega sistema zemeljskega plina.«
In kateri novi poklici ali delovna mesta se razvijajo v okviru njihove dejavnosti? »Poklici prihodnosti na našem področju so zagotovo inženirji vseh strok, zato smo se pridružili tudi družbeno odgovornemu projektu Inženirji in inženirke bomo!, ki poteka pod okriljem Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Poslanstvo projekta je, da mlade gimnazijce spodbuja k odločitvi za študij na tehničnih fakultetah in izbiri inženirskih poklicev. Verjamemo, da naše fakultete skrbijo, da so bodoči inženirji seznanjeni z najnovejšimi trendi na področju uvajanja sodobnih tehnologij oziroma digitalizacije.
Mentorstvo za mlade
Podjetje Plinovodi ima izjemen posluh za mlade, ki bodo v nekaj letih stopili na trg dela. »V okviru programa mentorstva v naši družbi dijakom in študentom vseskozi omogočamo praktično usposabljanje. Program mentorstva nameravamo nadgraditi tudi v povezavi s programom nasledstva, še posebej pa podpiramo medgeneracijsko sodelovanje, ki je za nas zelo pomembno. V ta namen razvijamo programe uvajanja sodelavcev s prenosom znanja, saj imajo posebej naši starejši zaposleni veliko dragocenega znanja, ki so ga pridobivali tudi z izobraževanjem v tujini,« pojasnjuje Sarah Jezernik.
Lani so zaposlili procesna inženirja in pripravnico neposredno po končanem študiju na fakulteti. »Prednost smo dali mladim in to ne samo na način, da jim dajemo priložnost preko zaposlitve, ampak podpiramo tudi ostale oblike sodelovanja. Mladim dajemo priložnost tudi s tem, da jim omogočimo zaposlitev na delovna mesta, ki so se sprostila ob odhodu starejših sodelavcev v pokoj.«
Digitalizacija je nuja
In kako se v Plinovodih odzivajo na spremembe, ki jih sproža digitalizacija »Digitalizacija ni več samo trend, ampak je nuja. Zelo pomembno je izobraževanje na tem področju. Voditelj današnjega časa je tisti, ki vidi spremembe, se jim prilagaja in zna dovolj hitro odreagirati. Znati je treba manj o več stvareh, ni več tako, da je najbolj pomembna specializacija. Menimo, da je za vsak cilj potrebno vložiti dovolj velik napor, sicer se naloge ne izvajajo tako, kot bi si želeli. Pomembneje je delati pametneje in veliko hitreje, v našem poslu pa še prav posebej poglobljeno in temeljito. Ob delu je nujno vpeljevati inovacije. Kot sistemski operater prenosnega sistema zemeljskega plina, ki izvaja gospodarsko javno službo, se z nalogo digitalizacije ukvarjamo že zelo dolgo. Avtomatizirali smo že vrsto poslovnih procesov, saj iz našega centra vodenja vodimo celotni prenosni sistem s prek 1150 kilometri plinovodov in okrog 300 merilnih regulacijskih postaj ter tudi dve kompresorski postaji,« je pojasnila namestnica glavnega direktorja.
Želijo avtomatizirati vse poslovne procese tako, da bodo v kar največji možni meri tekli v elektronski obliki, saj s tem prihranijo čas, zmanjšajo stroške in možnost napak. »To je osnova, ki jo nadgrajujemo s koristno uporabo obstoječih in novih podatkov in še nadalje jo bomo skušali kar najbolje povezati s potrebami naših uporabnikov tudi v verigi vrednosti, tako da bomo kot družba izvajali kvalitetne storitve. Primer je priprava prognoz za vse deležnike na trgu, tudi za vsa distribucijska podjetja v Sloveniji, ki je zelo zahtevna naloga. Primer dobre prakse je tudi izvedba trgovalne platforme za vse naše uporabnike, kjer na tako imenovani Virtualni točki naši uporabniki trgujejo z viški in primanjkljaji zemeljskega plina v prenosnem sistemu in s tem na osnovi algoritma pri našem spremljanju pretočno-tlačnih transportnih razmer v prenosnem sistemu bilansiramo in uravnavamo stanje v sistemu. Za izvedbo te naloge smo se odločili zaposliti dva mlada procesna inženirja in program implementirali ter jo procesirali sami. Podpiramo razvoj družbe in posameznika in s tega vidika je tudi ta dosežek zelo velik in smo nanj ponosni,« je poudarila Sarah Jezernik.
