Tu se seveda vprašamo, zakaj tudi pri nas ni vrla država že ugotovila, ali nas futrajo z boljšimi ali slabšimi izdelki. Oziroma, ali smo bližje Slovakom (enako se bojda počutijo tudi Madžari in še kdo z vzhoda matere nam Evrope) ali pa Avstrijcem? Ali nam v enaki embalaži Evropa in njeni proizvajalci hrane privoščijo manj mesa ali pa več? Bo treba še počakati, ker je bil naš šef za varno hrano prej samo sindikalist, in tam se je bolj izuril v boju za plače kot za to, da ne bi evropskih želodcev potuhnjeno ločevali na tiste, za katere je dobra slabša, in na tiste, ki si zaslužijo boljšo hrano – v enaki embalaži, se razume. In če Slovaki privoščijo ubogim sosedom Avstrijcem boljšo hrano, ker je Evropa pač solidarna, smo Slovenci vse to že zdavnaj presegli.
Nas namreč ločevanje na bolj in manj pomembne jedce evropske hrane kaj malo briga. Za nas je namreč splošno znano, da – požremo čisto vse! In nam torej ni mar, kdo nas nateguje z izdelki, ki jih plačamo kot »pravi Evropejci«, požremo pa kot »Evropejci druge vrste« ali podvrste, če hočete. Če bi naš bivši sindikalist v vlogi varuha naših vampov sledil Slovakom in ugotovil, kaj nam prodaja Evropa, bi namreč lahko pozabil na svoj vamp. Ki ga posredno polnimo tisti, ki si moramo od naših vampov odtrgati za državne vampe. Pa smo vsi vsega siti, o tem ni dvoma. Zato seveda omenjeni skrbnik glede tega, kar nam prodaja Evropa, namenoma ne bo nič ukrepal. Da bi se spustil slovenski uradnik na raven slovaških sitnežev, pač ne gre, ker je tudi on prepričan, da bomo požrli njegova pojasnila in razlage, kot smo v četrt stoletja požrli vse drugo – od revolucije do tranzicije!
Kaj nam torej preostane v tej naši Evropi, kjer smo vsi enaki, razen Slovakov in Avstrijcev? Ni panike: lepo mirno se bomo brez kake skrbi za embalažo in vsebino žrli med seboj. Kajti Slovenci preverjeno požremo vse in od vsakogar.
