»Lahko me aretirate, lahko me mučite, lahko mi sodite, a jaz bom podprl manjšinsko vlado Socialdemokratske stranke Makedonije (SDSM) Zorana Zaeva. Mora pa se odpovedati sodelovanju z albanskimi strankami, saj to vodi v kantonizacijo, albanizacijo in razpad države,« je makedonski javnosti sporočil Nikola Gruevski, dosedanji makedonski premier, ki mu kljub zmagi njegove stranke na decembrskih volitvah ni uspelo zbrati parlamentarne večine za sestavo vlade.
To »domoljubno samožrtvovanje« je pravzaprav zadnji poskus Gruevskega, da vsaj za nekaj časa preloži oblikovanje nove vlade, ki je na dosegu roke dosedanje opozicije, potem ko je Zaevu s pogajanji uspelo zagotoviti 67 podpisov poslancev (od 61 potrebnih), od katerih jih je deset iz albanskih strank. Podpora morebitni manjšinski vladi brez udeležbe albanskih strank v njej bi bila kratke sape, pravijo poznavalci, kajti Gruevskemu ustrezata bodisi brezvladje bodisi nove volitve, na katerih bi morda njegovo strašenje pred albanskim nacionalizmom »zdramilo« Makedonce, da bi mu dali veliko več glasov kot decembra in bi lahko oblikoval vlado samo z večino VMRO-DPMNE v parlamentu.
Predsednikovi neenaki vatli
Ne gre zgolj za oblastiželjno nrav Gruevskega, ampak za zelo prozaičen motiv. Premier, ki je vladal deset let in mu za ovratnik diha specialno tožilstvo zaradi suma zlorabe oblasti v prisluškovalni aferi in udeležbe v ne ravno čistih gospodarskih poslih njegove družine in sodelavcev, bi v novem mandatu naredil vse, da si znova podredi sodno oblast pa tudi policijo in medije ter se izogne sojenju. Zaev pa napoveduje brezkompromisen obračun s korupcijo in političnim klientelizmom, čeprav mu nasprotniki očitajo, da tudi sam nima čistih rok. Toda Zaev pravi, da bo specialno tožilstvo imelo vso podporo vlade, to pa radi slišijo tudi v tujini, predvsem v EU, ki je tako botrica ustanovitve posebne tožilske skupine kot tudi predčasnih volitev na podlagi novih, prečiščenih volilnih seznamov.
Izjave Gruevskega makedonski analitiki ocenjujejo kot grabljenje za zadnjo rešilno bilko in jim ne verjamejo, saj je še pred dobrim mesecem sam poskušal ustanoviti večinsko koalicijo prav z največjo stranko makedonskih Albancev DUI. Slednja je kot koalicijska partnerica tudi deloma odgovorna za demontiranje demokracije, uvajanje partitokracije in strankarsko krajo državnih ustanov, kar je Makedonijo pahnilo na rob politično-ekonomskega preživetja. Na vrsti je predsednik države Đorđe Ivanov, ki je zdaj od Zaeva dobil vnaprej zahtevanih več kot 60 podpisov, da bi mu dodelil mandatarstvo, čeprav možnost takšne zahteve ni zapisana v ustavi in čeprav od Gruevskega po volitvah česa takšnega ni zahteval. Predsednik je prav tako zahteval, naj mu predložijo programe, iz katerih bo razvidno, da bo nova vlada ohranila ozemeljsko celovitost in varnost Makedonije, torej nekaj, česar Gruevskemu ni bilo treba dokazovati. Vprašanje brez odgovora je tudi, kaj je Zaev obljubil albanskim strankam. Sam pravi, da nič več od tistega, kar o pravicah manjšinskih narodov piše v ustavi, in da mu ne pride na misel, da bi ogrožal makedonsko celovitost ali pa »albaniziral« Makedonijo.
Najbolj zagrizeni pripadniki VMRO-DPMNE pa so se odzvali na poziv Gruevskega, naj s protesti preprečijo »demontiranje« Makedonije. A ni se ustavilo zgolj pri pohodih, ampak so se v nekaj mestih lotili mazaških akcij in so z žaljivimi grafiti porisali hiše politikov SDSM in lokalne sedeže stranke.
