Makedoncem, kot kaže, vendarle ne bo treba znova na volišča, kar je neprijetna novica za sicer zmagovito stranko VMRO-DPMNE Nikole Gruevskega, ki mu ni uspelo prepričati stranke makedonskih Albancev DUI, naj z njim znova vstopijo v koalicijo in tako zagotovijo deset manjkajočih poslanskih sedežev do potrebne večine 61 poslancev. Če držijo informacije, da sta največja opozicijska Socialdemokratska stranka Makedonije (SDSM) Zorana Zaeva in DUI tik pred dogovorom o skupnem vladnem programu, je splaval po vodi zadnji poskus Gruevskega, da se obdrži na oblasti. S pomočjo predsednika države Gjorgeja Ivanova, ki ga je na volitvah kot »neodvisnega« kandidata podprla prav VMRO-DPMNE, so namreč poskušali preprečiti uresničitev ustavne zaveze, da vlado poskuša oblikovati drugouvrščena stranka, če to ne uspe zmagovalni. Ivanov je »preskočil« to pravilo in zahteval, da SDSM vnaprej prinese podpise poslancev, ki bodo glasovali za novo večinsko koalicijo, in bo šele potem Zaevu dal mandat za iskanje parlamentarne večine.
Poenoteni Albanci
Oporekanja ustavnopravnih strokovnjakov in tudi SDSM takšni zahtevi niso zalegla, zato so v opoziciji sprejeli tudi novo pravilo, samo da bi se izognili novim volitvam, ki verjetno ne bi prinesle omembe vrednega premika v to ali ono smer. Toda albanske stranke SDSM niso olajšale dela, saj so se kmalu po volitvah poenotile okrog platforme, v kateri med drugim zahtevajo večjo veljavo albanščine v uradni komunikaciji, opravičilo za pogrome nad Albanci v času izpred skoraj osemdesetih let, spremembo državnih simbolov, ki naj bi bolj izpričevali večnacionalno sestavo Makedonije, ter tudi boljši odnos države na področju ekonomije in infrastrukture v občinah z večinskim albanskim prebivalstvom.
Težek pogajalec
Zaev se je lotil pogajanj s cmokom v grlu, saj se je na eni strani zavedal, da vodja DUI Ali Ahmeti kot dolgoletni član koalicije z VMRO-DPMNE nosi del odgovornosti za razmere v državi, ko sta korupcija in partitokracija ukradli državo. Po drugi strani mu prav gotovo ni bilo lahko sesti za pogajalsko mizo, saj je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo druga stran znova začela širiti paradigmo, da bodo socialdemokrati zavoljo želje po vladanju »razprodali« Makedonijo, jo federalizirali in »albanizirali«.
Kar se je tudi zgodilo. Že dan po napovedi možnosti, da bo nastala nova večinska koalicija, je strankarski vrh VMRO-DPMNE pozval Makedonce, da se tudi z javnimi protesti uprejo poskusom SDSM in albanskih strank, da Makedonijo spremenijo v federalno državo, ki jo bodo dejansko vodili predstavniki mednarodne skupnosti. Ti so, resnici na ljubo, tudi izsilili predčasne volitve, a te so bile nujne. Makedonska demokracija je bila na resni prelomnici, saj je bila sodna oblast popolnoma nemočna v razkrivanju in procesiranju organiziranega kriminala, katerega korenine segajo tudi v strankarske vrhove. Če bi Gruevskemu uspelo znova zavladati, bi bil med prvimi potezami poskus ukinitve specialnega tožilstva, ki se ukvarja z afero prisluškovanja in zlorabe oblasti, pri katerih bivši premier, kot kaže, ni bil povsem nedolžen.
Kako daleč so dejansko prišli v pogajanjih za oblikovanje nove koalicije, ni povsem jasno. Da pa Zaev albanski strani vendarle ni dal bianko menice, da bo uresničil vse zahteve iz memoranduma, priča podatek, da vodja DUI Ahmeti govori tudi o možnosti, da s podpisi svoje stranke podpre vlado SDSM, a vendarle ostane v opoziciji, ki se bo nato v parlamentu opredeljevala do vladnih potez sledeč svojim interesom od primera do primera. Takšna vlada bi bila zelo majava in bi verjetno ob prvem resnejšem vprašanju v zvezi z zahtevami Albancev padla. Kakšno vlogo v bodoči oblasti naj bi imel DUI, pa bodo odločali danes na seji predsedstva stranke.
