Starejši bolniki jih najpogosteje opozarjajo na zelo dolge čakalne dobe v slovenskem zdravstvu, pravijo v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS). »Pri starejšem, ki čaka na zdravljenje, je lahko kakovost življenja še posebno prizadeta,« je dejal član ekspertne skupine za zdravje Martin Toth.
Kjer koli si lahko omislijo ortopedijo
Zakonodaja, ki so jo doslej predstavili na ministrstvu za zdravje, teh težav po njihovem še ne rešuje. Poleg uvedbe standardov in normativov, ki bodo poskrbeli za enakomernejše obremenitve v zdravstvu, bo treba po njihovem razmisliti tudi o organizaciji. Danes si lahko kjer koli omislijo ortopedijo ali manjši zdravstveni dom, je ponazoril Toth. »To je anarhija. Reforma je priložnost, da se te stvari uredijo.« Po njegovem bi bilo zato dobro, da bi lahko zakonodajo presojali v paketu – med drugim je pomemben tudi prihodnji zakon o zavodih, kjer so za zdaj znana le izhodišča.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je trenutno v javni obravnavi, je treba po njihovem dodelati in zatem o njem še enkrat razpravljati. Namesto nadomeščanja dopolnilnega zavarovanja z novo dajatvijo, odvisno od posameznikovih prihodkov, bi bilo po njihovem bolje dvigniti prispevno stopnjo delojemalcev in drugih zavezancev za prispevke. Ali pa regulirati sedanje dopolnilno zavarovanje. Nekatere storitve, na primer zdravljenje poškodb pri ekstremnih športih, bi lahko po njihovem prepustili obveznemu pogodbenemu zavarovanju.
Stroške naprtiti krivcu za zaplete, ne bolniku
Po drugi strani so kritični do izločanja nekaterih pravic, ki ga prinaša aktualni predlog. Zdravljenje zapletov, ki so posledica samoplačniškega zdravljenja pri zasebnikih v Sloveniji ali tujini, bi morali po njihovem še naprej zagotavljati v javnem zdravstvu. Bi pa lahko zatem zdravstvena blagajna kot plačnik takega zdravljenja zahtevala povračilo stroškov od zasebnika, ki je povzročil zaplet.
Rosvita Svenšek, prav tako članica ekspertne skupine ZDUS za zdravje, je ob tem opozorila na povečevanje vloge države pri odločitvah o financiranju po vzoru britanskega zdravstva. Po drugi strani pa v zakonskem predlogu ni jasna razmejitev pristojnosti med zdravstveno blagajno in državo, opaža. Pogrešajo tudi natančnejše izračune, kaj bodo spremembe pomenile za zavarovance, delodajalce, občine in državo. Nekateri deli predloga so tudi premalo jasni, v neskladju z drugimi deli ali pa že obstoječo zakonodajo, menijo v ZDUS. Tudi zato, da bi bili predpisi v prihodnje usklajeni, bi bilo treba na mizo po njihovem postaviti vse ključne načrte za zdravstvo hkrati.
