Nenavadna ovira se je v nedeljo zvečer na dolenjski avtocesti naenkrat pojavila pred avtomobilom 35-letnega voznika. Na avtocesto med Višnjo Goro in Grosupljim v smeri proti Ljubljani je ob približno pol devetih zvečer zataval medved, 35-letnemu vozniku audija pa silovitega trčenja v zver ni uspelo preprečiti. Medved je na kraju nesreče poginil, voznik in njegov leto mlajši sopotnik pa sta jo odnesla z lažjimi poškodbami. Prav na dolenjskem kraku slovenskega avtocestnega križa je sicer največ prehodov za živali (38), eden celo približno kilometer pred mestom nedeljske nesreče. Toda medved je preplezal in poteptal ograjo ter zataval na avtocesto.
Ob žičnate še električne ograje
Na slovenskih cestah vozniki vsakodnevno povozijo več kot 20 divjih živali. Te zaidejo tudi na avtoceste, ki so najbolj zavarovane, vendar pa gibanja živali zaradi njihove iznajdljivosti ni mogoče v celoti omejiti. Medved lahko ograjo enostavno prepleza, prav tako pa se ograje končajo pri priključkih in izvozih. Zato je divjad pogost gost tudi na avtocestah. Letos je bil dolenjski medved prva žrtev med rjavimi medvedi, leta 2014 pa so na avtocestah umrli kar štirje. Trije pri Postojni in eden pri Kozini.
V nedeljo je medved na svoji poti preplezal in poteptal ograjo ter odšel naprej proti avtocesti, saj ga navadna žičnata ograja ne more ustaviti. V Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) pojasnjujejo, da so se zato vključili v projekt zmanjševanja umrljivosti rjavega medveda zaradi prometa, v sklopu katerega na izbranih odsekih na zunanjo stran obstoječe žičnate ograje nameščajo še električno ograjo. Avtocestni »električni pastir« je sistem treh žic pod električno napetostjo, ki ga trenutno nameščajo na primorski avtocesti na posameznih odsekih med Ljubljano in Postojno.
Ekodukti in zvočno odganjanje
Slovenske avtoceste so ograjene, živali pa jih lahko med drugim prečkajo po običajnih nadvozih in podvozih, po katerih poteka promet, in tudi po tako imenovanih ekoduktih. Gre za od 25 do 65 metrov široke nadhode, ki so posejani s travo in namenjeni zgolj živalim.
Ena izmed rešitev, ki jo trenutno nameščajo v Prekmurju, so tudi zvočni stebri, iz katerih donijo različni zvoki, ki odganjajo živali. Prvo takšno napravo so postavili že leta 2007 na gorenjski avtocesti, raziskava o njeni učinkovitosti pa je pokazala dobre rezultate. Na odseku se je število povožene divjadi zmanjšalo tudi za 92 odstotkov.
Zvočna naprava odganja divjad s pomočjo ultrazvoka, infrazvoka, seizmičnih tonov in vibracij, namesti pa se jo v že obstoječe obcestne stebričke. Zvoke in frekvence spreminja, tako da se živali nanjo ne morejo navaditi. Polni se s pomočjo solarnih celic in deluje podnevi in ponoči. »Kjer je zaželeno, da divjadi ne ogradimo, deluje tudi časovno določeno. Torej samo takrat, kadar se približuje avtomobil. Vklopi se, ko zazna luči in motor avtomobila,« pojasnjujejo pri Darsu.
V dveh letih vsaj pol milijona evrov škode na vozilih
Ker za živali na avtocesti velja, da tam nimajo česa iskati, za kar so odgovorni v Darsu, imajo upravljalci avtocest z zavarovalnico Triglav sklenjeno zavarovanje. V zadnjih dveh letih je zavarovalnica v več kot 280 primerih povoženja divjadi na avtocest izplačala za okoli pol milijona evrov odškodnin. Večina zahtevkov, v katerih je na avtocesti povzročitelj škode divjad, naj bi bila za voznike ugodno rešena. Drugače pa je, če na avtocesto zatava domača žival. V tem primeru se ugotavlja lastništvo živali in se nato odškodnino terja neposredno od lastnika.
