Pod okriljem evropske zveze delujejo evropski vzrejni programi in svetovalne skupine za posamezne živalske skupine, medtem ko se za ogrožene živalske vrste vodijo rodovne knjige. Vanje se vpisujejo podatki, kot so število živali v vrtovih posamezne vrste, morebitne bolezni in njihove sorodstvene vezi. Podobno kot se evidence vodijo pri pasemskih psih. Lani smo vodili 199 rodovnih knjig, od katerih ima vsaka svojega koordinatorja. Enkrat na leto vsi živalski vrtovi sporočijo koordinatorju podatke o stanju posamezne vrste ter katere živali bi radi oddali in katere živali bi radi sprejeli. Na podlagi teh podatkov koordinator pripravi priporočila za transporte živali med živalskimi vrtovi tako, da priporoči med seboj genetsko najmanj sorodne živali in tako poskrbi za ohranjanje genske pestrosti znotraj posamezne vrste.
Podatki v rodovni knjigi so združili tudi sibirska tigra Vita in Vito, ki sta pred štirimi leti kot Amur iz madžarskega in Danuta iz nemškega živalskega vrta pripotovala z nalogo, da poskrbita za naraščaj.Rodovna knjiga za sibirske tigre je nastala leta 2010. V njej so zbrani vsi podatki tigrov, ki so živeli in ki zdaj živijo v živalskih vrtovih, od leta 1940. Danes jih gojimo v 212 živalskih vrtovih po vsem svetu, in sicer 244 samcev in 302 samici. Ker smo se pri velikih mačkah odločili, da pridobimo mlad produktivni par sibirskih tigrov za razmnoževanje, in smo jima zato zgradili tudi novo veliko ogrado, smo dobili par, ki se bo sodeč po genetskih podatkih uspešno razmnoževal. Že dve leti upamo, da bosta uspešna, letos pa smo še nekoliko bolj optimistični, da bi se lahko veselili mladičev. Prišla sta kot mladi živali, nista še bila spolno zrela. Potrebovala sta nekaj časa, privaditi sta se morala tudi na novo okolje. Zdaj uspešno sobivata. Ker je ograda razdeljena na dva dela, sta lahko ločena, združimo ju le v času parjenja. Če bosta imela mladiče, bo zanje sama skrbela tigrica. Tako je pri sibirskih tigrih tudi v naravi.
Se zgodi, da si par kljub genetskemu ujemanju ni všeč?Včasih se zgodi, da si par, ki se nam zdi genetsko ustrezen, ni všeč. To običajno dokazujeta z medsebojno agresijo, zato moramo tak par ločiti in ponovno iskati ustrezne partnerje. Pri naših sibirskih tigrih nismo na tej točki, so pa taki primeri pogosti pri papigah. So inteligentne in čustvene ptice.
Za naraščaj so že poskrbeli šimpanzi. Šimpanz Boris je iz zagrebškega živalskega vrta prišel predlani, že lani pa sta imela s šimpanzinjo Nežo mladiča Leono.Kar nekaj let smo čakali na rezultate genetskih raziskav krvi naših šimpanzov, iz katere smo potrdili podvrsto, kateri pripadajo samice. Za genetsko najbolj ustreznega se je izkazal samec Boris, ki pripada isti podvrsti in je bival v Zagrebu. Priporočil nam ga je koordinator za šimpanze. Šimpanz Boris je tako genetsko zelo pomemben za nadaljevanje populacije te podvrste šimpanzov v živalskih vrtovih.
V nasprotju s prostorno ogrado za sibirske tigre, zgrajeno posebej zanju, pa je ograda za geparde manjša.Ograda, v kateri zdaj bivata geparda, je bila pred obnovo domovanje tigrov. A v njej ne bi mogli bivati tudi mladiči, prostora in sredstev, da bi jo za to prilagodili, pa nimamo. Zato smo se odločili, da sprejmemo brata in sestro. Gepardi so živahne živali in zato zanimivi za obiskovalce, ker so ogroženi, pa sta naša Sven in Svea tudi ambasadorja gepardov v naravnem okolju. Imata velik pomen za izobraževanje obiskovalcev o ogroženosti te živalske vrste in njihovega okolja.
Je izobraževanje obiskovalcev ena od ključnih nalog živalskega vrta?Živalski vrtovi danes predstavljajo »časovni most« za tretje tisočletje. V njih bodo ogrožene živalske vrste preživele, medtem ko se uničevanje naravnega okolja nadaljuje. Cilj živalskih vrtov je gojiti vitalne in dovolj številne populacije posameznih živalskih vrst, ki bi jih bilo v primeru izumrtja v naravi mogoče tja celo vračati. V zadnjih letih smo vse bolj usmerjeni tudi v varovanje naravnega okolja, saj na tak način ohranjamo tako živali kot rastline na nekem območju. V ta namen smo v letu 2015 zbrali in prispevali 9,8 milijona evrov za ohranitvene programe. V 1200 živalskih vrtovih po vsem svetu gojimo okoli milijon živali. Vsako leto nas obišče okoli 600 milijonov obiskovalcev. Nobena druga naravovarstvena institucija nima toliko obiskovalcev kot živalski vrtovi. Tudi zato smo zelo pomembni pri ozaveščanju javnosti o lepoti, pomenu in vrednosti biološke pestrosti narave, pa tudi o onesnaževanju okolja in globalnem segrevanju ter zato o veliki potrebi po varovanju ogroženih živalskih vrst v njihovem naravnem okolju.
So finančne in prostorske omejitve pogosto tiste, ki narekujejo širitev živalskega vrta in izbiro njegovih prebivalcev?Pri odločanju, katere živali bomo pripeljali, vpliva več dejavnikov, eden je zagotovo finančni. Živali sicer dobimo brezplačno. Živalski vrtovi namreč razumemo živalske predstavnike ogroženih živalskih vrst kot skupno vrednoto in ne kot lastnino, zato te živali izmenjujemo po priporočilih koordinatorja za posamezno vrsto. Moramo pa pri pridobivanju nove živali zagotoviti ustrezen prevoz zanjo in seveda ogrado, ki ustreza tako slovenskim merilom kot tudi pogojem zveze EAZA. Prav ograde predstavljajo največji strošek. Zato še vedno nimamo levov. Nimamo denarja, da bi lahko zgradili ustrezno ogrado zanje. Živali v živalski vrt pripeljemo samo, če lahko zagotovimo dobre pogoje zanje.
Kako pa ste znotraj krajinskega parka prostorsko omejeni?Živalski vrt se razteza na devetnajstih hektarjih. Nedavno smo del servisnih prostorov ob središču vrta preselili bolj na obrobje, tako da smo pridobili nekaj prostora za širitev. Predvidoma še pred glavno sezono bomo letos v celoti odprli tudi zgornji del živalskega vrta, ki je delno zaprt že vse od žledoloma leta 2014. V tamkajšnji novi ogradi bi radi naselili severne jelene in lose. Obnovili bomo tudi hlev slonice Gange. Lani so od starosti in bolezni poginili volkovi, od krdela je ostal le eden, tako da zdaj pridobivamo tudi mlad par za razmnoževanje.
Boste par volkov pridobili z izmenjavo iz drugih živalskih vrtov, čeprav volkovi živijo tudi v slovenskih gozdovih?Ker iz naravnega okolja živali ne smemo več naseliti v živalski vrt, razen v redkih izjemah, bosta tudi naša volk in volkulja prišla iz drugih živalskih vrtov v tujini, kjer jih gojijo. Pred mnogimi leti je zakonodaja odvzem iz narave še dopuščala, zato so naše volčje krdelo sestavljali potomci »slovenskih« volkov, v prihodnje pa bodo to volkovi iz tujine, čeprav volkovi živijo tudi v slovenskih gozdovih. Morda bi izjemo lahko naredili v primeru in seveda, če bi pridobili ustrezna dovoljenja, če bi kje našli najdenčka, mi bi pa imeli prostor in bi ga sprejeli. Tega najdenčka bi potem lahko odšteli od letne kvote odvzetih volkov iz narave. Kot najdenčka sta na primer leta 1985 in 1986 k nam prišla še danes ena najstarejših prebivalcev živalskega vrta – evrazijska rjava medveda Jaka in Meta.
Poginila sta tudi najstarejša žirafja samca Reinhold in Gal. Zdaj sta v ogradi le dva samca, čeprav bi morale po pravilih zveze EAZA v ogradi bivati vsaj tri žirafe.Pri žirafah se še vedno odločamo, ali bi pripeljali nove samce ali samice. V ogradi imaš lahko skupaj enega samca in več samic ali pa same samce, drugače se agresivno borijo za samice. V naravi se lahko šibkejši samci umaknejo, v ogradi ne, zato ne more sobivati več odraslih samcev skupaj s samicami. V živalskih vrtovih se skoti več samcev kot samic, zato so tudi samci vedno na voljo. Teorija pravi, da se tudi v naravi v času obilja skoti več samcev. Ker v živalskih vrtovih, kadar dobro skrbiš za živali, vlada obilje, imamo znotraj zveze EAZA torej več samcev kot samic, zato je odvečne samce pogosto težko oddati. Tu se pojavi naša dilema. Če sprejmemo samice in v prihodnosti žirafe razmnožujemo in se skotijo samci, kam jih bomo oddali, ali pa bomo morali pridobiti dodatna sredstva za ogrado za mlade samce.
