1. Poboj obeh vrst zveri naj bi bil izjema, a je postal vsakoletna rutina. Politika in lov sta bila v vseh režimih tesno povezana. Morda sta še vedno, kdo ve? Po vladinem odloku, objavljenem v Uradnem listu 20. 1. 2017, mora v sezoni 2016/2017 pod kroglami pasti 93 medvedov in 10 volkov. Strokovna podpora odstrelu je videti impozantna. Vladno gradivo (118. seja vlade, 19. januar 2017) omenja sodelovanje 13 članov strokovne komisije (SK) za podporo pri načrtovanju upravljanja z velikimi zvermi in 21 članov delovne skupine (DS) za načrtovanje upravljanja z velikimi zvermi (posvetovalno telo), kot razberemo na strani Velike zveri ministrstva za okolje in prostor (MOP). Deset članov DS je tudi v SK.
2. Družba smo ljudje, z imeni in priimki. Nekateri bolj, drugi manj odgovorni za odločitve. Tudi o odstrelu. Obema skupinama predseduje dr. Marija Markeš, namestnik je dr. Peter Skoberne, oba iz MOP, sektor za ohranjanje (!) narave. V obeh skupinah so še nekateri v javnosti bolj poznani strokovnjaki: Marko Jonozovič, Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), v medijih omenjen tudi, da je odstrelil (uplenil) že več kot 100 medvedov (Dnevnik, 14. 11. 2012), dr. Ivan Kos, dr. Klemen Jerina in dr. Miha Krofel (vsi biotehnična fakulteta), slednji tudi kot predstavnik društva Dinaricum (v DS). V obeh telesih so še predstavniki Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), Lovske zveze Slovenije (LZS), veterinarske fakultete (VF) in Agencije RS za okolje (Arso). DS vključuje še skupni telesi občin, Zvezo društev rejcev drobnice, Sindikat kmetov, Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Društvo proti mučenju živali Trbovlje, Društvo za zaščito živali.
3. Temelj odloka pa je strokovno mnenje ZGS in ZRSVN. Oba, torej celo tudi ZRSVN, zagovarjata odstrel obeh velikih zveri. Že več let, na skoraj enak način, kljub novim raziskavam. Niti sodne prakse, ko je upravno sodišče 7. 7. 2016 odpravilo prilogo 2 (odstrel volka) pravilnika o odstrelu v sezoni 2015/2016, ne upoštevajo. Bo treba državo vsako leto znova tožiti? Po branju gradiv ZGS in ZRSVN pa je možno samo ugotoviti, da je glavni kanibal Zavod za gozdove Slovenije. Morda pa bi morali skrb za divje zveri in hkrati za njihovo sožitje brez incidentov s prebivalci poveriti kaki drugi organizaciji? Ali pa gre pri medvedih za medvedjo pečenko, ki je ne sme zmanjkati?
4. Zakaj vse to navajam? Ker so vsi omenjeni strokovnjaki ignorirali postavitev neprehodne smrtonosne rezilne ograje ali visoke panelne ograje z dodatno oviro na vrhu. Velike zveri so tako že več kot eno leto ločene od Hrvaške. Ograja naj bi ostala do leta 2029. Odlok ograje nikjer ne navaja, prav tako obrazložitev vladnega gradiva za odlok ne. Nasprotno. V utemeljevanju odstrela vladno gradivo še vedno navaja hrvaško ozemlje kot skupno za velike zveri in s tem utemeljuje ugodno stanje v odloku (3. člen). S tem odlok krši naše in evropske predpise, ker ne izpolnjujemo predpisanih pogojev za izredni odstrel.
5. Ne izpolnjujemo niti pogoja izkoriščenja drugih zadovoljivih možnosti. Kljub temu da imajo rejci (glavni problem) plačane (2014–2020) ograde, pse in pastirje (!) po priročniku varovanja drobnice pred velikimi zvermi (2016). Ministrstvo za kmetijstvo pa bi lahko kmetovalcem pomagalo s podporami v drugih dejavnostih, ne pa da rinejo z ovcami volkovom pred gobec.
6. Strah pred medvedom je razumljiv, ne bi ga rad srečal, imamo pa kup navodil, kako se gibati na njihovem območju (ne potiho!) in kako zavarovati svoje dejavnosti. Mogoče pa bi pomagalo, da nosimo s seboj plašilno pištolo ali kaj podobnega, ker domnevam, da bi pok odvrnil medveda iz naše bližine. Morda je že kdo preizkusil? Sicer pa se ocenjuje njegova minimalna preživetvena (viabilna) populacija na 1000 medvedov (strategija upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji, 2002). Še pol toliko jih ni. Na okrog 300.000 ha (strokovno izhodišče za Naturo 2000, Jonozovič 2003).
7. Skratka, še veliko se da narediti v prid sožitju z velikimi zvermi, česar nismo storili. V tem duhu ljudje tudi podpisujejo peticijo proti odstrelu medveda in volka, ki je dosegla podporo že okrog 2530 oseb.
Mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana
