Obiskovalci ljubljanskega živalskega vrta lahko od konca avgusta v ogradi, kjer bivajo žirafe, opazujejo le dva žirafja samca, čeprav je čreda še aprila štela štiri člane. Potem ko je ljubitelje teh dolgonogih in dolgovratih živali konec aprila dosegla žalostna vest, da je tedaj najstarejši žirafi v čredi – rothschildskemu žirafjemu samcu Reinholdu – usodno spodrsnilo na mokrih tleh, ki jih je ponoči poplavil pokvarjen napajalnik v boksu, je konec minulega meseca zaradi zdravstvenih težav, povezanih z njegovo visoko starostjo, tudi v ogradi poginil edini predstavnik podvrste mrežastih žiraf in po Reinholdovi smrti najstarejši samec v čredi, skoraj trinajstletni Gal.
Žirafji samec ali samica?
V živalskem vrtu tako že razmišljajo, kdaj in kako pod Rožnik, kjer je v sodobnem žirafnjaku v preteklosti skupaj bivalo tudi že pet žiraf, pripeljati nove najvišje predstavnike med kopenskimi živalskimi vrstami na svetu. »Žirafe so čredne živali in se bolje počutijo v skupini,« je ob tem pojasnila pedagoška vodja v ljubljanskem živalskem vrtu Irena Furlan in dodala, da jim tudi standardi, ki jih določa Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev (EAZA), narekujejo, da morajo v ogradi sobivati najmanj tri žirafe. Predstavniki ljubljanskega vrta se bodo zato ta teden na letnem kongresu zveze srečali tudi s koordinatorjem za žirafe, ki vodi rodovno knjigo vseh podvrst. »Z njim se bomo pogovorili o pridobitvi primernih žiraf za naš živalski vrt,« je še pojasnila Furlanova.
Čeprav lahko v ogradi sobivajo samo samci ali pa en samec in več samic, je zato, ker v žirafnjaku zdaj bivata samca Rastko in Cvetko, najbrž bolj verjetno, da bo ljubljansko čredo tudi tokrat okrepil eden ali več žirafjih samcev, v živalskem vrtu pa razmišljajo tudi o predstavnici nežnejšega spola. »Razmišljamo tako o samcih kot tudi o samicah, odločitev pa bomo sprejeli po posvetu s koordinatorjem,« je potrdila Furlanova. Če bo v sodoben žirafnjak pod Rožnikom, ki je primeren tudi za razmnoževanje, tokrat prispela dolgovrata predstavnica ženskega spola, bo to prva samica po žirafi Brii, ki je v Ljubljano prispela leta 1999 skupaj z žirafjim samcem Ivom. Leta 2003 je poginila šest dni po tem, ko je povrgla mladiča, ki pa poroda ni preživel.
Nove žirafe najhitreje spomladi
Ivo je bil nato nekaj časa edina žirafa v mestu, dokler se mu v ogradi leta 2005 ni pridružil Gal, ki je kot dve leti stari samček v ljubljanski živalski vrt pripotoval iz češkega safari parka Dvur Karlove, čredo pa so čez tri leta okrepili še rothschildski žirafji samci Rastko, Cvetko in Maks. Leta 2010 je po več kot desetletju bivanja pod Rožnikom zaradi starostnih težav poginil tedanji starosta žirafnjaka – dvanajstletni Ivo –, leta 2011 pa so se, potem ko je marca v Ljubljano prispel Reinhold, v živalskem vrtu avgusta poslovili od Maksa, za katerega so bile usodne prebavne težave.
V ogradi tako zdaj bivata le Rastko in Cvetko, ki se kljub izgubi dveh članov vedeta običajno, ekipa živalskega vrta pa jima želi priskrbeti novo družbo. V ogradi za žirafe bi bilo lahko tako spet bolj živahno že prihodnje leto. »Nove žirafe bi pripeljali najverjetneje od pomladi naprej,« ocenjuje Furlanova.
