Slovenija končno z zapornic na elektronsko cestninjenje: »Napak sistema si ne moremo privoščiti«

Vzpostavitev elektronskega sistema cestninjenja je Darsov projekt desetletja. Prvi razpis so pri Darsu skušali imeti že leta 2010, nato pa ga vsakič zaradi političnih ali revizijskih razlogov razveljavili. Prvi razpis, objavljen leta 2011, je razveljavila Janševa vlada, to je bila pravzaprav ena njenih prvih odločitev. Leta 2013, ko je Dars poskušal znova, je razpis za vzpostavitev elektronskega cestninjenja razveljavila državna revizijska komisija. Tretjič je posel, vreden dobrih 110 milijonov evrov z DDV, oddala slovensko-norveškemu konzorciju Telekoma Slovenije in podjetja Q Free.

O projektu desetletja smo se na Dnevniku pogovarjali s predsednikom uprave Darsa Tomažem Vidicem. »Slovenija je edina država, kjer bomo od zapornic prešli na elektronsko cestninjenje,« pojasnjuje Vidic. »Ko bomo izklopili stari sistem, mora novi brezhibno delovati in tedaj vrnitve ne bo več. Če zgolj en dan ne cestninimo, izgubimo pol milijona evrov. Tega si nikakor ne moremo privoščiti,« dodaja.

Od januarja 2018 bodo tako tovornjakarji po vsej Sloveniji cestninjeni elektronsko, Dars pa si iz tega naslova obeta 20 milijonov evrov prihodkov več. »Večini laikov se je številka zdela prenizka,« priznava celo Vidic. Stopnje rasti prometa bodo nedvomno naraščale. Slovenija je že danes najbolj tranzitna država v Evropi. Ob tem pa sedanji cestninski sistem voznikom dopušča, da se izognejo plačilu cestnine na kar 434 od skupno 617 kilometrov avtocest. Ko bodo cestninjeni elektronsko, to ne bo več mogoče.

Prav zato nekatere študije – eno izmed teh je naredil denimo Inštitut za strateške rešitve – pričajo o kar 100 milijonih evrov potencialnih prihodkov več za Dars. »Mislim, da je to zavajanje, ki ga je morda financiral nekdo, ki je imel interes pri teh projektih,« pravi Vidic in dodaja, da sami teh študij nikdar niso videli.

O Darsovem projektu desetletja, ki se je pravkar dobro začel, smo se pogovarjali s predsednikom uprave Darsa, Tomažem Vidicem.

Po pogodbi je izvajalec sistem dolžan vzpostaviti do 27. septembra. Nato začne teči dvomesečni rok, v katerem smo sistem dolžni prevzeti. Takrat ga bomo natančno preizkusili in ga vklopili. Datum mora določiti – v skladu z zakonom o cestninjenju – minister za infrastrukturo z odredbo. Rok je okrog novega leta in je realen. Trenutno ne pričakujemo zamud ali zapletov.

Tako je, če ne bo nepredvidljivih zapletov.

Obveščamo prevoznike, predvsem v tujini, o našem novem sistemu in o obvezni uporabi elektronskih tablic. Naš cilj je, da čim več avtoprevoznikov sklene pogodbo z nami in pridobi tablico SiGo – to je naša blagovna znamka. Tisti, ki je ne bodo, bodo kaznovani.

Več kot 100.000, toliko je že zdaj registriranih uporabnikov.

Najpomembneje je, da svetovalec, s katerim imamo že pogodbo, skupaj z nam pripravi metodologijo za vrednotenje delovanja novega sistema. Izvajalec bo redno poročal o delovanju sistema, a mu ne moremo slepo verjeti, ampak moramo imeti metodologijo, s katero ga bomo preverjali, da nas ne zavaja. To je ključna naloga zunanjega svetovalca – mi sami tega znanja nimamo.

Pri sistemu cestninjenja v prostem prometnem toku so še številne neznanke. Pri tem Dars orje ledino, saj je Slovenija prva država, kjer bomo iz delujočega sistema z zapornicami prešli na elektronsko cestninjenje. Nobena država doslej še ni dvignila zapornic in vklopila elektronskega sistema. Nemci recimo prej sploh niso cestninili, Avstrijci so imeli prej vinjete in so z njih prešli na elektronski sistem. Ko bomo izklopili stari sistem, mora novi brezhibno delovati, ker vrnitve ne bo več. Če samo en dan ne cestninimo, izgubimo pol milijona evrov. Tega si ne moremo privoščiti. Zato svetovalca nujno potrebujemo.

To ne drži. Izbranemu ponudniku ni svetoval, le naročniku. Svetoval pa je ministrstvu pri pripravi razpisne dokumentacije; tedaj sem bil sam direktor direktorata za promet in odgovoren za uvedbo elektronskega cestninskega sistema na ministrstvu. Imeli smo pogodbo s konzorcijem Prime Consulting in Rapp.

To znanje je poslovna skrivnost in ga je treba plačati. Dars bo vsekakor krepil svoje strokovne službe na področju cestninjenja, ampak to zahteva čas. Poglejmo tako: vrednost razpisa je bila 200.000 evrov, toliko bomo plačali svetovalcu. Ampak od njega je odvisna prihodnost Darsa. Lani smo s cestninami tovorih vozil pobrali okrog 190 milijonov evrov. Neodgovorno bi bilo, če ne bi poiskali najboljših strokovnjakov v Evropi, da nam pri vzpostavitvi novega sistema pomagajo.

Trenutno ne. Do vzpostavitve niti nimamo več časa izvajati javnih naročil. Pri tem je vzpostavitev sistema vredna 46 milijonov evrov, drugo je vzdrževanje. Avtocestno omrežje se bo v desetletnem obdobju, kolikor traja vzdrževalna pogodba z izvajalcem, širilo, in tudi stroški portalov, ki jih bomo postavili na novo, recimo na odseku Draženci–Gruškovje, so vključeni. Deset milijonov evrov je rezerviranih za, med drugim, nove portale na novih odsekih. Teh dvesto tisočakov je v primerjavi s tem zanemarljivih.

Edina študija, ki jo imamo in ki zelo natančno obravnava izogibanje cestninam in vedenje avtoprevoznikov, predvideva približno 8 odstotkov več kot zdaj. Večini laikov se je številka zdela prenizka.

Ja. Določen segment zdaj plača več, kot prevozi, določen segment manj. Kot kaže, izogibanja plačilu cestnine ni tako veliko. V tranzitnem prometu, tega je 80 odstotkov, prevozniki plačajo vse prevožene kilometre.

To nima realne podlage. Takih študij nam ni nihče nikdar pokazal.

Mislim, da je to zavajanje, ki ga je morda financiral kdo, ki je imel interes pri teh projektih. V smeri vzhod–zahod je cestninjeno praktično vse, res pa je, da na gorenjskem kraku ni cestninjen odsek od Karavank do Podtabora. Kljub temu mislim, da ta študija nima realne podlage. Bo pa nov sistem dolgoročno res omogočil višji prihodek od cestninjenja.

Da, okrog leta 2040 in pozneje. Promet bo naraščal. Slovenija je najbolj tranzitna država v Evropi. Lani je tuji tranzitni promet narastel za sedem odstotkov, leto prej za pet odstotkov.

Dolgoročno smo vsekakor optimisti. Študija pa je narejena primerjalno med starim in novim sistemom in za tisti trenutek, ko se bodo zapornice dvignile. V začetnem obdobju bo morda celo teh osem odstotkov težko doseči, zato bo ključen nadzor.

Ne, o tem ne razmišljamo. Z zdajšnjimi prihodki od vinjet smo zelo zadovoljni. Tudi politično – cestninska politika je izključno v rokah države – bi bilo nesprejemljivo, če bi s cestnino bolj obremenili osebna vozila in jim zaračunali vsak prevoženi kilometer.