Zmagovalec prve bitke v vojni za posel elektronskega cestninjenja je konzorcij Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free, lastnice slovenskega podjetja Q-Free Traffic Design, dolgoletnega hišnega dobavitelja cestninskega sistema ABC. Njegov pogodbeni partner, zadolžen za gradbena dela, je Železničarsko gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), ki mu je Dars pred časom že zaupal gradnjo protihrupnih ograj pri Brezovici.
Ta je namreč na razpisu oddal daleč najugodnejšo ponudbo, vredno skoraj sto milijonov evrov. S tem je bil za več kot deset milijonov evrov cenejši od ponudbe najbližjega konkurenta – konzorcija Iskratela in slovaške družbe Skytoll. Solastnik slednje je slovaško-češka finančna skupina J & T, ki prek fiduciarnega računa in podjetij na Cipru obvladuje skoraj trinajst odstotkov delnic Petrola. Medtem ko je konzorcij Iskratela in Slovakov na razpisu ponudil satelitsko cestninjenje, sta Telekom in Q-Free izbrala mikrovalovno cestninjenje. Enako po naših podatkih predvidevata tudi ponudbi Kapsch Traffic-Com, edinega ponudnika na zadnjem razpisu, razveljavljenem leta 2013, in konzorcij Cetis-Autostrade-Engineering. Vrednost obeh se giblje pri okrog 114 milijonih evrov. V Darsu, ki ga vodi Matjaž Knez, naj bi odločitev o izbiri ponudnika sprejeli v začetku prihodnjega leta. Po nekaterih uradnih napovedih naj bi novi sistem Darsu na letni ravni prinesel dodatnih trinajst milijonov evrov prihodkov, spet po drugih dvakrat več.
Dolga zgodovina Darsa in Q-Free Traffic Designa
Povezave za zdaj zmagovitega konzorcija vodijo do nekdanjih vodilnih uslužbencev Darsa iz obdobja, ko je družbo vodila Mateja Duhovnik. Na Telekomu Slovenije je tako že od leta 2011 zaposlen Ciril Kafol, nekdanji poslovni direktor Darsa, ki je bil zadolžen tudi za projekt elektronskega cestninjenja. Natančneje, za tehnični del pozneje razveljavljenega razpisa, ki ga je Dars objavil avgusta 2011, skoraj v celoti pa je povzet tudi v dokumentaciji aktualnega razpisa. V vrstah najugodnejšega ponudnika je mogoče najti tudi nekdanjega vodjo Darsove službe za informacijsko tehnologijo Antona Žagarja, ki je zdaj glavni izvršni direktor SŽ-ŽGP. Dars je proti Žagarju in še nekaterim nekdanjim vodilnim že kmalu po Knezovemu prihodu na čelo družbe vložil tožbo zaradi domnevnega oškodovanja pri izbiri dobavitelja sistema za protipožarno varstvo tehnoloških prostorov, ki jo je okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo in označilo za »pavšalno, pomanjkljivo in brez ustreznih dokazov«.
Dolgo zgodovino ima Dars tudi s Q-Free Traffic Designom, ki je bil vrsto let v lasti Tomaža Kastelica, »očeta« cestninskega sistema ABC. Temu podjetju je Dars v zadnjih letih – neposredno in brez javnega razpisa – oddal za več milijonov evrov poslov. To so v Darsu utemeljevali s pojasnilom, da je podjetje, ki je zasnovalo cestninski sistem ABC, tudi edini možni izvajalec zahtevnejših vzdrževalnih posegov in prilagoditev na njegovi elektrostrojni opremi. A to razlago je že spomladi letos raztrgala državna revizijska komisija. Po njenem mnenju namreč Dars za izključitev morebitnih drugih ponudnikov iz javnega naročila ni imel tehničnih razlogov. To je pod vprašaj postavilo zakonitost oddaje vseh poslov, ki jih je Dars Q-Free Traffic Designu odobril brez iskanja drugih ponudb.
Lobiranja in revizijske »vojne«
Samo v letih 2013 in 2014 je podjetje na ta način od Darsa dobilo za skupno dober milijon evrov takšnih naročil. Še v začetku leta so v Q-Free Traffic Designu pri ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču lobirali tudi za nadgradnjo obstoječega cestninskega sistema ABC za tovorna vozila po zahtevah evropske direktive, ki bi stala osem milijonov evrov. Kar je še pomembneje, z njo bi Darsu za nekaj časa prihranili tudi potrebo po objavi razpisa za elektronsko cestninjenje, zato se je že takrat špekuliralo, da gre za ukrep, naperjen proti Kapsch Traffic-Comu, dolgoletnemu največjemu tekmecu Q-Free Traffic Designa.
A Avstrijcem, ki so vrsto let veljali za neuradnega glavnega favorita za posel, vsaj za zdaj ne kaže dobro. Njihovemu zahtevku za revizijo razpisa, ki je odpiranje ponudb na Darsu preložil za dva meseca, državna revizijska komisija ni ugodila. Temeljil je na argumentu, da je Dars razpisne pogoje z odgovori na vprašanja, postavljena v sistemu e-naročanja, dejansko spreminjal. V Kapsch Traffic-Comu so to dokazovali z več primeri, med drugim tudi s predpisanim plačevanjem električne energije za obcestno opremo, ki bo po prevzemu sistema in plačilu postala last Darsa. V komisiji se niso strinjali, da so s tem v Darsu v privilegiran položaj postavili ponudnike satelitskega cestninjenja. Po njihovem bodo ponudniki ta strošek tako ali tako vključili v ceno, kar pomeni, da ga bo dejansko plačal naročnik.
