V bolnišnicah so opravili le tri četrtine dodatnih zdravljenj, za katera so se lani dogovorili z ministrstvom za zdravje. Porabljenih je bilo 5,3 milijona evrov od 7,9 milijona evrov, ki so bili na voljo za dodatne posege in diagnostične postopke. »Ključna težava je bila izvedba enkratnega dodatnega programa v UKC Ljubljana. Vse druge bolnišnice so program praktično v celoti uresničile,« je povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Sandra Tušar.
Kar obljubijo, bi morali izpeljati – ali pa odstopiti
»Menim, da bo morala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc vodstvo UKC Ljubljana pozvati, naj bo skrajševanje čakalnih dob eden od ključnih ciljev. Vodstvo se bo moralo zavezati, da bodo tisto, kar obljubijo, tudi stoodstotno izpeljali.« Vodje, ki ciljev ne bodo uresničili, bi morali po njenem mnenju ponuditi odstop. Ali to leti na generalnega direktorja UKC Ljubljana Andraža Kopača? Ne le na njega, saj ima tudi vsaka klinika svojega strokovnega in poslovnega vodjo, pravi Tušarjeva. Če bi že lani opravili vse, za kar so se dogovorili, bi bolnišnica dobila več denarja. »Predvsem pa ga bodo več dobili letos, če bodo opravili čim več storitev, ki jih je zavod za zdravstveno zavarovanje pripravljen plačati.«
Letos so bili pripravljeni plačati dodatnih 30 odstotkov zdravljenj, pri katerih želijo skrajšati čakalne dobe. A v bolnišnicah pravijo, da tako veliko zdravljenj ne bodo zmogli opraviti, je včeraj povedala Tušarjeva. Tudi če bi v skrajševanje čakalnih dob vključili »čiste« zasebnike, ki so doslej opravljali le zdravljenja za samoplačnike, tega problema po njenem mnenju ne bi mogli rešiti čez noč.
V UKC Ljubljana trdijo, da so opravili toliko operacij kile, rame, hrbtenice in urološkega raka, kot so jih morali, spodletelo pa jim je le pri operacijah kolena in koronarnih angiografijah (koronarografijah). Pri operacijah kolena se je to zgodilo zaradi lanske stavke zdravnikov, pravijo, pri koronarografijah pa še zaradi nepričakovano zgodnjega decembrskega izbruha respiratornih okužb. Rok, v katerem bi morali opraviti dodatne koronarografije, so jim na ministrstvu za zdravje res podaljšali do konca januarja, priznavajo. A januarja jih niso mogli opravljati zaradi izrednih razmer ob hudi epidemiji gripe, ugotavljajo v UKC Ljubljana. Po podatkih bolnišnice so bili zaradi teh neopravljenih storitev ob pol milijona evrov.
Nekdanji ministri svetujejo: Določite prioritete
Kako se skrajševanja čakalnih dob lotiti bolje, so včeraj ugotavljali nekdanji ministri za zdravje in generalni direktorji zdravstvene blagajne, ki so jih na javno tribuno povabili v forumu starejših SD. Po oceni Božidarja Voljča, ki je zdravstveni resor vodil v devetdesetih letih, bi morali med drugim poskrbeti za ažurnost in preglednost čakalnih seznamov. Poleg tega pa bo treba postaviti ločnico med zahtevami in dejanskimi potrebami prebivalcev, ugotavlja Voljč, ki danes vodi Komisijo RS za medicinsko etiko. Dušan Keber (minister med letoma 2000 in 2004) je spomnil, da danes v Sloveniji ljudje čakajo tako za nujno potrebna zdravljenja kot takšna, pri katerih je o smiselnosti operacij mogoče razpravljati. Na primer pri žolčnih kamnih, ki posamezniku ne povzročajo težav, je ponazoril Keber, danes predsednik Rdečega križa Slovenije.
Andrej Bručan, ki je bil na čelu ministrstva za zdravje pred desetletjem, bi izenačil pogoje za izvajalce javne službe v zdravstvu, tako da bi sedanje koncesije nadomestili z licenciranjem izvajalcev zdravljenj. Z večjo konkurenco bi hitro izginile tudi čakalne dobe, je prepričan Bručan. Borut Miklavčič, ki je bil tako minister za zdravje kot prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja na sedanje slabo upravljanje denarja na vseh ravneh. Sam dopolnilnega zavarovanja ne bi ukinjal, ampak bi dal zavarovalnicam možnost pogajanja z bolnišnicami.
Sedanji predsednik državnozborskega odbora za zdravstvo in poslanec DeSUS Tomaž Gantar pa opozarja, da bo treba začeti za zdravljenja plačevati toliko, kot dejansko stanejo. »Programe za skrajševanje čakalnih dob pa je treba jasno opredeliti in jih sproti nadzorovati,« je dejal Gantar, ki je ministrstvo vodil v času druge Janševe vlade in vlade Alenke Bratušek. Da krajšanje čakalnih dob ne more biti učinkovito, če bolnišnicam prinaša izgube, je opozoril tudi Franc Košir, nekdanji generalni direktor ZZZS. Prav tako nekdanji prvi mož zdravstvene blagajne Samo Fakin, ki je od lanske jeseni na čelu Thermane Laško, pa je spomnil na razlike med bolnišnicami. V nekaterih ambulantah so opravljali nenavadno veliko kontrolnih pregledov, se je pokazalo pri revmatologiji, in le malo prvih, ki bolnika pripeljejo do diagnoze in ustreznega zdravljenja.
