Po uradnih podatkih v drugih članicah EU živi 1,2 milijona britanskih državljanov. Čeprav večina Britancev doma misli, da gre večinoma za upokojene premožne ljudi, ki se sončijo v Španiji in Franciji, to ni res: večji del, 800.000 ali dve tretjini, je Britancev, ki ne samo živijo, ampak tudi delajo v drugih državah EU, in članov njihovih družin. Približno 400.000 je britanskih upokojencev, ki so se odločili jesen življenja preživeti v bolj sončnih ter manj vetrovnih in deževnih državah. Posebno v Španiji, kjer jih je največ. Seveda vse, od upokojenih do delovno aktivnih, skrbi, ali bodo po brexitu lahko ostali, kjer so. Želje po vrnitvi v Britanijo med britanskimi izseljenci v EU pač ni. Nikjer – ne v Španiji, ne v Franciji, ne v Nemčiji, ne na Irskem, ne nikjer drugje, na primer v Sloveniji, kjer naj bi bilo britanskih državljanov okoli 500.
Največja skupnost je v Španiji
Navedeni podatki so uradni, po neuradnih pa je število britanskih izseljencev v drugih članicah EU blizu dvema milijonoma. Tudi to pa je precej manj kot 3,3 milijona državljanov EU, ki so se naselili v Britaniji, od katerih jih dela 2,1 milijona, 1,2 milijona pa je članov njihovih družin. To pomeni, da ima britanska vlada, vsaj teoretično, v rokah močnejši pogajalski adut, če bo vztrajala pri tem, da bo priseljence iz EU izsiljevalsko uporabljala v izstopnih pogajanjih. To ne bi bilo lepo. Po mnenju mnogih na evropski celini je celo nemoralno, da Britanija, ki se je odločila zapustiti EU, državljanom iz drugih članic EU ni takoj zagotovila, da bodo lahko ostali. Vse pa kaže, da se EU ne bo odzvala enotno, ampak bo članicam prepustila, da se same odločijo o statusu britanskih državljanov po brexitu.
Največja britanska skupnost je po najnovejših, leto dni starih uradnih podatkih v Španiji (309.000). Sledijo Irska (255.000), Francija (185.000), Nemčija (103.000), Italija (65.000), Nizozemska (50.000), Poljska (35.000), Ciper (41.000), Belgija (27.000), Švedska (25.000), Danska (19.000), Grčija in Portugalska (18.000), Malta (12.000), Avstrija (11.000) in tako naprej. Največje nesorazmerje je med Britanci in Poljaki, saj v Britaniji živi najmanj 833.000 Poljakov, medtem ko na Poljskem živi samo 35.000 britanskih državljanov, in med Britanci in Romuni, saj v Britaniji živi 229.000 Romunov, v Romuniji pa samo 7.000 Britancev. Samo v primeru Cipra, Francije, Luksemburga in Španije velja, da so britanske skupnosti v teh državah večje (ponekod veliko večje), kot so skupnosti teh držav v Britaniji. Največje nesorazmerje v britansko korist je 7000 britanskih državljanov v Luksemburgu, saj v Britaniji živi samo tisoč Luksemburžanov. Ravnotežje je samo med Britanijo in Finsko: v Britaniji živi 7.000 Fincev, na Finskem 7.000 Britancev.
Med znanimi podatki je ta, da je šlo v letu 2014 iz Britanije v druge države EU 1,4 milijarde funtov iz naslova starostnih pokojnin, ki jo dobi vsak britanski državljan po 65. letu starosti, ne glede na to, ali je delal oziroma kaj je delal in koliko let je delal. Znano je tudi, da je v letu 2014 britansko državno zdravstvo članicam EEA nakazalo 580 milijonov funtov za zdravljenje britanskih upokojencev.
Nobene želje po vrnitvi v Britanijo
V komentarjih, ki jih britanski državljani v drugih članicah EU objavljajo pod britanskimi časopisnimi članki o svoji usodi po brexitu, ni opaziti nobene želje po vrnitvi v Britanijo. Devetinštiridesetletni Britanec, ki živi in dela na Bavarskem, je napisal, da ne ve, kaj bo naredil, vendar ve, česa ne bo. »Nikoli se ne bi vrnil v Veliko Britanijo, raje grem na pokopališče v Münchnu. Ogabno delajo z nami. Tako Britanija kot EU, a za to zmešnjavo je kriva Britanija.« Britanec, ki živi na severu Španije, pa je napisal: »Ni možnosti, da bi se vrnil v Britanijo. Raje grem na pot po svetu v reliant robinu (obupen trikolesni avto), kot da bi se vrnil v ta premočeni potapljajoči se davčni paradiž umazanih bank.« Na ta komentar se je odzvala Britanka, ki živi v Franciji: »Enako misliva jaz in moj mož. Raje bova preostanek življenja preživela ne cesti v avtodomu.«
