John Bercow je eden izmed najduhovitejših in najboljših predsednikov poslanske zbornice, spodnjega doma britanskega parlamenta, kjer je dogajanje težko obvladati zaradi prepirljivosti in glasnosti poslancev, tu in tam pa tudi zaradi pobalinstva, neresnosti, neprimernih besed ali žalitev. Čeprav je predsednik poslanske zbornice vedno poslanec, ki ga izvolijo poslanci, od njega zahtevajo, da se pri svojem delu vede kot monarh: vedno politično nepristranski in nevtralen. Agresivni brexitski tabor – vsi od poslancev do časopisov – so zato skočili pokonci, ko je Bercow, 54-letni taksistov sin, med nedavnim srečanjem s študenti dejal, da je na referendumu glasoval za članstvo v EU.
Kritiki trdijo, da je s tem izrazil politično mnenje in prestopil mejo dovoljenega ter da bi moral odstopiti. Največ jih je v konservativni stranki, iz katere je moral Bercow po izvolitvi za predsednika poslanske zbornice uradno izstopiti. Konservativni poslanec James Duddridge je tako že vložil predlog o glasovanju o nezaupnici predsedniku poslanske zbornice.
Proti Trumpovemu govoru v parlamentu
Bercow je res povedal, da je glasoval za članstvo v EU, in sicer zato, ker misli, da je to za Britanijo bolje delno zaradi ekonomskih razlogov delno zato, ker »živimo v svetu blokov moči – kljub vsem šibkostim in pomanjkljivostim EU je bolje biti v tem svetovnem bloku moči kot misliti, da lahko učinkovito deluješ na lastno pest«. Dejal je tudi, da je priseljevanje (drastična omejitev priseljevanja je bila zmagoviti adut brexitskega tabora) nekaj dobrega, in izrazil zaskrbljenost, ker laburistična stranka ni naredila več za to, da bi bolj jasno in glasno zagovarjala članstvo v EU (res je bila pri tem bolj »mlačna«).
Pravila o politični nevtralnosti pa naj bi Bercow kršil tudi en teden prej, ko je izrazil nasprotovanje temu, da bi imel predsednik ZDA Donald Trump govor v britanskem parlamentu med načrtovanim državniškim obiskom, pri katerih je uradna gostiteljica kraljica (šefu britanske policije je prejšnji teden v radijskem intervjuju »ušlo«, da Trump prihaja junija). Ameriškemu predsedniku je Bercow pripisal rasizem in šovinizem ter dejal, da govori v britanskem parlamentu niso avtomatična pravica gostujočih predsednikov, ampak si jih morajo zaslužiti s poštenostjo in častnostjo.
»Neumni licemerni pritlikavec«
Po tem posegu v polemiko o Trumpovem obisku na najvišji ravni, proti kateremu se je s podpisom peticije izreklo že 1.853.545 ljudi, je Bercow požel veliko hvale. Poslanci opozicijske laburistične in škotske stranke SNP so mu zaploskali. Vrsta konservativnih poslancev pa ga je kritizirala. Slišati je bilo mnenje, da je s tem škodoval britanskim interesom. In to ni prvi Bercowov spor s konservativci, ki so ga neuspešno poskušali vreči s položaja že leta 2015. Najbolj znan je njegov besedni spopad s konservativnim poslancem Simonom Burnsom. Ta je Bercowu, ki je zelo nizke postave, rekel, da je »neumni licemerni pritlikavec«.
Veliki teniški up končal v politiki
Bercow vodenje sej v poslanski zbornici rad primerja s hrupnimi finali (teniškega) Davisovega pokala, ker je bil do dvanajstega leta velik up britanskega tenisa. Ideje o poklicnem tenisu je opustil zaradi bronhialne astme, je pa najboljši igralec parlamentarnega teniškega kluba, v katerem je bil do odstopa njegov partner v dvojicah nekdanji premier David Cameron.
Politika ga je zanimala že, ko je bil šolar v Finchleyju, londonskem volilnem okrožju desničarske ikone Margaret Thatcher. Postal je celo član desničarskega kluba Monday Club, ki pa ga je zapustil, kot je dejal, zaradi »neužitnosti« stališč nekaterih članov. Družina Bercow živi v razkošnem brezplačnem stanovanju v westminstrski parlamentarni palači, njegova žena Sally, s katero imata tri otroke, pa je članica laburistične stranke in je rada v soju žarometov. Nastopila je tudi v resničnostnem šovu Veliki brat, možev položaj pa je zanjo, kot pravi, »afrodiziak«.
