Odlok vlade, ki dovoljuje odvzem 113 medvedov in desetih volkov iz narave, je predvsem v delu, ki se nanaša na volkove, povzročil buren odziv javnosti. Na svetovnem spletu je mogoče najti dve peticiji, slovensko, ki je za zdaj zbrala 2780 podpisov, in mednarodno (26.400 podpisov). Nekateri so ubrali vandalski način protesta, neznanci so z napisi, uperjenimi proti pobijanju živali, popisali fasade enot zavoda za gozdove v Sežani in Mariboru ter lovske zveze.
Na ministrstvu za okolje in prostor pričakujejo, da bo odvzem živali iz narave pripomogel k zadrževanju volčjih tropov na sedanjem območju in prispeval k vzdrževanju družbene sprejemljivosti, a pri nas ni bilo raziskav, ki bi kazale na pozitivno povezavo med odstrelom in toleranco ljudi. Na ministrstvu poudarjajo, da pri odvzemu ne gre le za odstrel, ampak za vse vrste izgube osebkov. »Odlok prepoveduje odstrel od 1. februarja do 31. avgusta. Torej je zelo majhna možnost, da bi se odvzem desetih volkov izvedel samo z odstrelom, kar očitata obe peticiji,« so zapisali.
Leta 1990 so bili volkovi na robu izumrtja
Avtor mednarodne peticije je David Limon, profesor na filozofski fakulteti i in ljubitelj živali. Meni, da je odstrel volkov nepotreben, sploh glede na številčnost populacije. Zadnja raziskava zavoda za gozdove kaže, da imamo pri nas med 42 in 64 volkov. Limon se opira na raziskave, opravljene na biotehniški fakulteti in zavodu za gozdove. Pri teh sodeluje tudi Miha Krofel. Ta pravi, da populacija z odstrelom desetih volkov ne bo ogrožena, o čemer se strokovnjaki strinjajo, vendar je do smiselnosti ukrepa vseeno skeptičen. Predvsem zato, ker v Sloveniji ni raziskav o vplivu na toleranco, s čimer je povezan glavni argument ministrstva, tiste v tujini pa kažejo na negativne posledice odstrela na toleranco ljudi. »Je pa na splošno znano, kakšna je toleranca pri nas. Na območju volka ima večina ljudi do njega pozitiven odnos, odstrelu nasprotuje malo več kot polovica, podpira pa ga približno tretjina.«
Odstrel podpirajo pri kmetijsko-gospodarski zbornici, kjer so prav tako sestavili peticijo – za zmanjševanje škode po divjadi in zvereh. Za zdaj so zbrali nekaj manj kot 7000 podpisov. Menijo, da prebivalci bremena škode ne zmorejo več in da trenutnega števila divjadi in zveri podeželje ne prenese. »Pridelava poljščin se zmanjšuje, stalež živine je zaradi napadov zveri močno upadel. V gozdarstvu zaradi objedanja izginjajo ključne vrste in plemeniti listavci, pri čemer je naravno pomlajevanje gozda marsikje onemogočeno,« piše v peticiji. Zahtevajo, da se velikost populacij zveri vrne na tisto iz leta 1990. To je problematično.
Natančnih podatkov o tem, kakšna je bila populacija leta 1990, ni, a je znano, da je bil takrat volk na robu izumrtja. »Takrat sta bila v Sloveniji verjetno le dva tropa, pa še ta dva smo si delili s Hrvaško, in je vprašanje, ali sta bila funkcionalna,« je dejal Krofel in razložil, da bi pomenilo vračanje stanja iz leta 1990 praktično iztrebljanje volkov. »Morda se ne zavedajo, kakšno je bilo takrat stanje. Če pa se dejansko zavzemajo za iztrebljanje, naj to naravnost povedo.« Iztrebljanje bi bilo sicer v nasprotju z zakonodajo in tudi javnim mnenjem. »Moramo se tudi zavedati, da je bilo leta 1990 v Sloveniji okoli 20.000 ovac, danes jih je več kot 100.000,« je dodal Krofel.
Tuje raziskave negirajo kmetijsko-gospodarsko zbornico
Ali je mogoče trditi, da bi bilo zaradi zmanjšanja populacije volkov (in tudi medvedov) manj napadov na drobnico? Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti pritrdilno. »Slovenske in tuje raziskave so jasno pokazale, da trajnostni odstrel ne zmanjšuje škode, poleg tega se je škoda zaradi volkov v zadnjih letih precej zmanjšala,« pravi Krofel. Raziskava iz ZDA kaže na še eno nasprotje v primerjavi s peticijo kmetijsko-gospodarske zbornice – da volkovi nimajo negativnega vpliva na naravo, ampak pozitivnega. »Več študij kaže na pozitivne učinke volkov na ekosisteme, od nadzorovanja populacij rastlinojedcev in manjših plenilcev do ohranjanja dobrega zdravstvenega stanja divjadi,« je dodal Krofel.
Ni mogoče trditi niti, da se bo z odstrelom zmanjšal krivolov in povečala toleranca. »Raziskave v tujini kažejo, da to ne drži. Pri nas pa podatkov o tem nimamo.« V raziskavi, ki so jo naredili v ZDA, so namreč ugotovili, da se je krivolov povečal, toleranca pa zmanjšala, ko so zakonsko dovolili odstrel. Krofel pri tem opozarja, da vseh raziskav ne moremo preprosto preslikati na Slovenijo, saj je treba upoštevati tudi družbene dejavnike.
