Država je pristala na povišanje povprečnine oziroma izhodišča, ki določa, koliko sredstev bo občina v posameznem letu dobila od države. Skupno jim bo za opravljanje obveznih nalog namenila 7,3 milijona evrov ali 3,5 evra na prebivalca več, kakor je kazalo sprva. In kaj 3,5 evra višja povprečnina dejansko prinaša posameznim občinam?
Občina Ljubljana bo denimo na račun povišanja po vseh upoštevanih korektivih in solidarnostni izravnavi dobila dobrih 816.000 evrov več denarja iz državnega proračuna. To bi bilo več kot dovolj za letošnja vlaganja v obnovo ljubljanskega gradu ali prenovo Šmartinskega parka. Mestna občina Kranj bo s povišanjem upravičena do dodatnih 115.000 evrov dohodnine, s čimer bi lahko pokrila celoletne tekoče stroške Gasilske zveze mestne občine Kranj. Manjša občina Hrastnik bo bogatejša za nekaj manj kot 30.000 evrov. S tem bi lahko skoraj v celoti pokrila stroške novega reševalnega vozila, ki ga namerava letos kupiti za Zdravstveni dom Hrastnik.
Povišica bo šla za plače
A to so le neuresničene želje. Občine bodo ta denar porabile za višje plače javnih uslužbencev, čeravno pri dvigu niso imele nobene besede ali pogajalske moči. Sindikati so namreč zaposlenim v javnem sektorju, kamor spadajo tudi občine in njihovi zavodi, izpogajali višji regres, višje premije za dodatno pokojninsko zavarovanje in odmrznitev napredovanj. Nekatera pogajanja s sindikati javnega sektorja za odpravo anomalij najslabše plačanih uslužbencev medtem še tečejo in rezultat še ni znan. Na ministrstvu za finance so izračunali, da bi te stroške občine lahko pokrile s tremi evri višjo povprečnino, v znak razumevanja težkega stanja pa so jim pridali še dodatnih petdeset centrov.
V Skupnosti občin Slovenije pa so prepričani, da niti s celotno povišico v marsikateri občini ne bodo mogli pokriti stroška višjih plač. Izpostavljajo predvsem tiste z večjim številom javnih zavodov. Dve od njih sta Kranj in Ljubljana. »Celotno povečanje prihodkov iz naslova dohodnine niti slučajno ne bo zadoščalo za pokrivanje povečanih stroškov iz naslova plač. Po naših izračunih bo povečanje teh stroškov brez upoštevanja odprave anomalij kranjsko mestno občino stalo okoli 175.000 evrov,« odgovarjajo na občini, kjer bodo morali torej za plače iz proračuna sami založiti vsaj 60.000 evrov.
Kar 5,3 milijona evrov bo morala glede na svoje izračune za plače doložiti ljubljanska mestna občina. Izračunali so, da jih bodo višji stroški dela letno stali dodatnih 6,1 milijona evrov, država pa jim z dodatno povprečnino za to ne bo namenila niti milijona evrov. Poleg višjih stroškov dela za svoje zaposlene jih bremenijo tudi stroški zaposlenih v vrtcih, knjižnicah, gasilski brigadi in javnih zavodih. Med drugimi tudi v lutkovnem gledališču in živalskem vrtu – torej ustanovah, ki jih v večini drugih mestnih občin nimajo.
Novi zakon izničuje povišanje
Župan Hrastnika Miran Jerič letos lahko računa na okrog 30.000 evrov več, kot je kazalo lansko jesen. Denar za višje plače je že pred tem delno predvidel v proračunu, zato bi lahko s temi dodatnimi tisočaki zagotovil sredstva, ki jih mora občina prispevati za delovanje skupne medobčinske inšpekcije in redarstva treh zasavskih občin. Zdaj država takšno medobčinsko sodelovanje nagrajuje s kritjem polovice stroškov, po novem predlogu sprememb zakona o financiranju občin pa bi lahko od države dobili povrnjenih le še največ petino stroškov. »S tem bo to povišanje povprečnine za nas povsem izničeno,« opozarja Jerič. Meni, da sistem financiranja občin ne odraža dejanskih stroškov posamezne občine in da tudi predlog nove zakonodaje ne prinaša pravih rešitev. »Razlike v višini proračunov posameznih občin so vse večje, zakonske naloge pa enake,« opozarja. Na razkorak med zakonskimi obveznostmi in dohodnino, ki jo za to prejmejo od države, opozarjajo tudi v Kranju. Po njihovih izračunih je ta razkorak letos v Kranju velik že več kot 11 milijonov evrov.
