Državna statistika kaže, da so občine lani na račun vladnih ukrepov za zniževanje stroškov in administrativnih ovir prihranile 32 milijonov evrov, v letošnjih prvih štirih mesecih pa 1,5 milijona evrov. Poleg tega je država prepričana, da imajo občine še kar nekaj manevrskega prostora za zniževanje svojih stroškov, predvsem na področju občinskih javnih zavodov in javnih služb ter financiranja nevladnih organizacij. V duhu varčevanja država občinam tudi že več let zapored znižuje višino povprečnine, mir pa poskuša kupovati z uvajanjem ukrepov, ki bi občinam znižali stroške delovanja in prihranili nepotrebno administrativno delo.
Župani: Ministrstvo zavaja
A župani so prepričani, da državni kazalec ne šteje prav in pošteno, ter menijo, da država s takšnimi podatki zavaja javnost. Pravijo, da že za izpolnjevanje nalog, ki jim jih nalaga država (in naj bi jih tudi financirala), porabljajo svoje zadnje rezerve in prihranke preštevajo v evrih. »Prihranek na račun vladnih ukrepov je v naši občini minimalen in še ta na račun občanov,« je dejal Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica in predsednik Skupnosti občin Slovenije. Nekaj več denarja je lahko pobral od občanov, ker je država občinam dovolila pobiranje nekaterih taks. Nekaj manj ga je porabil, ker občini nekaj časa ni bilo treba plačevati subvencije socialno šibkim občanom, ki bivajo v tržnih stanovanjih. Ustavno sodišče je medtem sklenilo, da je zadnji ukrep neustaven, in občine subvencijo znova plačujejo.
Aktualna vlada je doslej možnosti za zmanjšanje stroškov občin iskala v 32 zakonih, pravilnikih in drugih aktih ter ukrepih. Dvaindvajset jih je po njenem mnenju realizirala, štirje so delno uresničeni, šest jih na to še čaka. Med drugim ocenjuje, da je s tem, ko je občinam omogočila pobiranje novih taks, tem omogočila dobrega pol milijona več prihodkov na leto. S tem, ko lahko občine same brez pomoči odvetnika vložijo zemljiškoknjižni predlog, naj bi privarčevale dva milijona. Pri boljšem pregledu nad plačevanjem subvencij za otroško varstvo pa bi po mnenju države lahko prihranili štiri milijone evrov. »Sistem financiranja lokalne samouprave v Sloveniji je ustrezen. Sedaj se opravljajo še analize po zaključnih računih občin za leto 2015 in prvi kazalniki potrjujejo ustreznost financiranja,« menijo na ministrstvu za javno upravo.
Župani bi šli k Cerarju
Poročilo o vladnih ukrepih so včeraj obravnavali tudi državni svetniki in ugotovili, da ni relevantno, prav tako niso resni očitki o presežku in povečanih investicijah. »Te številke bo treba postaviti v kontekst in pogledati tudi, koliko so k temu pripomogla evropska sredstva,« je po seji povedal predstavnik interesne skupine lokalnih interesov Milan Ozimič. Vlado bodo zato pozvali k dialogu z občinami, ki se jim še ni izpolnila želja, da bi se o finančni plati delovanja občin pogovorili s predsednikom vlade.
Župani so namreč kritični, da velika večina ukrepov ni sistemskih oziroma takšnih, ki bi imeli vpliv na znižanje stroškov večine občin. Poleg tega pa jim vsak novosprejeti zakon in pravilnik prinese nove dodatne stroške. »Predlog prostorske zakonodaje zna prinesti nujnost novih zaposlitev na občinah, novi pravilnik o nujni medicinski pomoči zna stroške za satelitske urgentne centre prepustiti občinam, zakon o arhiviranju občinam in njihovim javnim zavodom nalaga nova pravila glede hranjenja dokumentov in s tem tudi milijonske zneske za vzpostavitev tega sistema,« le nekaj najbolj finančno perečih vprašanj občin v tem trenutku našteje Žagar.
