Po temeljitih pripravah, ki so se začele že lanskega decembra, se je v soboto pisana druščina 24 mask nekaj pred osmo uro odpravila na 12-urno popotovanje. V treh vaseh so obiskali nekaj več kot 80 hiš. Vstopili niso samo tja, kjer so imeli v zadnjem letu smrt v družini.
»Tokrat smo imeli le enega fanta, ki je dopolnil 17 let in smo ga po zahtevnem izpitu sprejeli v fantovsko skupnost. Ena najpomembnejših nalog je, da zna kandidat vriskati. Če tega testa ne opravi, ne more biti naš član,« je povedal Tilen Rakušček in dodal, da na sestanku v decembru tudi razdelijo vloge. Novinci največkrat dobijo najtežje – nositi morajo težke lesene maske ta grdije, pri tem pa so opasani še z velikimi zvonci, težkimi 10 in več kilogramov. »Kdo ima katero vlogo, pa ostane skrivnost vse do konca pustovanja. Zato je za domačine pravi izziv, da že pred pustovanjem in zlasti na dan pusta ugibajo, kdo nosi katero masko oziroma kakšno vlogo ima,« doda Tilen.
Hoja ob pustni koračnici
Na čelu sprevoda je hodil vodja, sledila sta mu muzikant in bobnar, ki sta z igranjem pustne koračnice dajala ritem in narekovala korak. Sledila sta dva para ta lepih, ženina in nevesti, za njimi pa ta star in ta stara – oče in mati vseh pustov. Te maske gredo tudi v hiše. Govori samo vodja, ki se mora včasih trdo pogajati z gospodarjem. Dokazati mora, da prihajajo z dobrimi nameni, da hiši prinašajo srečo in odganjajo zlo. Ko zaplešejo, jih gospodinja pogosti in obdari z domačimi dobrotami, v pustno blagajno pa spusti tudi kakšen evro.
Ta lepim in ta grdim – najznačilnejšim likom Ravenskega pusta – so se v sprevodu pridružile še druge posebne vloge: žandar in ravbar, Rezijan, dimnikar, poštar, zdravnik, cgajnarca z otrokom, ta debel, kmet in kmetica, nosač ta slamnastega in lovec z zajcem, ki ljudem prodaja zajca, za katerega pravi, da ga je pred tem ulovil. V resnici pa ga je ukradel enemu izmed domačinov iz hleva.
Operacija na Korenovi domačiji
Posebno veliko dela sta tokrat imela zdravnik, ki je presajal lase in brade, pri tem pa mu je pomagal poštar. Nekaj potrebščin sta sicer nosila s seboj, dlake za presajanje pa sta dobila kar pri avtohtonih drežniških kozah. Ena takšnih operacij je bila uspešno opravljena na domačiji Korenovih, kjer je novo kozjo brado dobil tudi publicist Toni Gomišček. »Strokovno so opravili tole. Takšne brade nisem imel še nikoli. Dobro, da zdravnik ni videl moje gole glave,« je v šali povedal naš nekdanji novinarski kolega.
Ravenskega pusta zdaj čaka le še pustni torek in slovo od pusta. V nasprotju z mnogimi drugimi slovenskimi pustnimi navadami ravenski pust za grehe v preteklem letu ni obsojen. Nekdo na skritem pusta ustreli, nato mrtvega pripeljejo »na parah« pred občinstvo. Začne se žalna slovesnost, ki jo vodi pustni župnik. Seveda je dogodek poln humorja in iskrivih misli o dogodkih v preteklem letu, ki so se dogajali v vseh treh vaseh in okolici.
Začetek novega obdobja
Najlepši del pogreba je pot od trga na Ravnah do grmade na bregu nad vasjo Jezerca. Fantje slab kilometer poti razsvetlijo z baklami. Svetloba ognja, v katerem sežgejo mrtvega pusta, seže do vseh treh vasi. »Zažig pusta namreč simbolizira začetek novega obdobja, za marsikaterega člana fantovske skupnosti je lahko tudi konec samskega življenja. Ob polnoči, ko se bo začela pepelnična sreda, bo v vaseh pod očakom Krnom spet zavladala spokojna tišina, ki jo bodo prekinjali le mukanje živine, petje ptic in ropot kmetijskih strojev.
