Teden dni pred uradnim pustovanjem v podkrnskih vaseh Jezerca, Drežniške Ravne in Magozd preganjajo zimo ravenski pustovi, na pustno soboto pa v Drežnici in Koseču zavladajo drežniške pustne šeme. Osrednje maske so ta grdi in ta lepi. Prvič po letu 1952 bodo v soboto pustovanje pripravili na kobariškem trgu, kjer se bodo obiskovalcem predstavili sourenki.
Pobudo za vrnitev predkrščanske pustne maske je dal pred štirimi leti v okviru čezmejnega projekta Običaji, starine so ščit domovine Zavod Feniks. »Obuditev starega pustovanja je tudi priložnost, da popišemo nekdanje starosvetno kobariško preganjanje zime pri zadnjih še živečih pričevalcih. Na ta način smo lahko dopolnili in pojasnili že obstoječe pisne vire,« pravijo organizatorji dogodka. »Ne obstaja veliko slikovnih dokumentov, na voljo pa imamo odlični risbi, ki sta ju narisala prva popisovalka te starodavne kobariške pustne šege Sonja Lipušček in etnolog dr. Niko Kuret,« je povedala Nataša Hvala Ivančič, odgovorna za odnose z javnostmi na kobariški občini.
Ključno dogajanje je obredni tek štirih fantov, oblečenih v ovčje kože. Eden izmed njih je gonjač, ki ima ostale tri navezane na vrveh. Pustne šeme so oblečene v kožuh, ki je segal samo do kolen in bil prepasan z verigo, navešeno z zvonci, in v stare, največkrat obrnjene hlače. Pokrivalo, zvito v stožčast svitek, je bilo iz ovčje kože, obraz pa je imel navadno namazan s sajami. »V rokah so držali kanglo, kotliček ali škatlo s sajami, včasih pa tudi z živalsko krvjo. V drugi roki so imeli metlico ali staro krtačo, s katero so opletali na vse strani. Gonjač je imel v eni roki bič ali palico, z drugo je držal vajeti. Souenki so na trg pritekli vedno v smeri od vzhoda proti zahodu,« je dodala Hvala-Ivančičeva.
Starejši Kobaridci vedo povedati, da so sourenki strašili vedno na pustno nedeljo. Pojavili so se po dopoldanski maši, ko je bilo na trgu pred cerkvijo največ ljudi. Zaganjali so se med prebivalce, jim grozili, jih mazali ali prašili s sajami. Najrajši so se lotevali deklet, posebno tistih, ki so hotele biti gosposke. Obuti so bili v cokle z usnjenim nastavkom, noge pa imeli ovite v cunje (šufece).
Sam projekt, ki so ga podprli občina Kobarid, kobariška krajevna skupnost in Posoški razvojni center, naj bi bila velika popestritev turistične ponudbe v zgornjem Posočju.
