Madžarski premier Viktor Orban se ne da. Potem ko so slovenske nevladne organizacije v noveli zakona o tujcih prepoznale najbolj restriktivno ureditev vstopanja migrantov v EU, je arhitekt žičnate obrambe Evrope postregel z novimi zakonskimi predlogi. Z njimi se želi rešiti vseh prosilcev za azil in migrantov na Madžarskem. Poleg še ene žičnate ograje, ki bo stala poleg že postavljene, namerava Orban kot očiten znak zastraševanja postavili štiri vojaške baze, v katerih bo prostora za skupno 600 vojakov za nadzorovanje meje.
Vsi ukrepi usmerjeni proti prosilcem za azil
Nevladne organizacije so se zelo kritično odzvale na načrtovano razširitev tranzitnih con, v katerih bi do konca postopka za azil zadrževali vse prosilce in jim onemogočili svobodno gibanje. »Želijo storiti vse, da bi ljudem preprečili vložitev prošnje za azil na Madžarskem. Tudi če bi jim to uspelo, pa želijo, da bi Madžarsko zapustili čim prej,« je nove predloge ukrepov madžarske vlade opisal Andras Lederer iz Helsinškega monitorja v Budimpešti.
Že zdaj sta na Madžarskem dva tranzitna centra, v katera po zakoniti poti vsak dan iz Srbije sprejmejo po deset prosilcev za azil. Potem ko so v največ štirih tednih obravnavane njihove prošnje za azil, jih premestijo v odprte ali zaprte centre po državi. To je edini zakoniti način vstopa na Madžarsko. Vse migrante, ki so preplezali ograjo in so jih v osemkilometrskem pasu ob meji s Srbijo ujeli, v nasprotju z mednarodnim pravom brez najave vrnejo v Srbijo. In sicer tako, da jih pospremijo na drugo stran žičnate ograje, ki še vedno stoji na madžarskem ozemlju. Migrantom ne preostane nič drugega, kot da poskušajo preplezati ograjo ali pa se vrnejo v Srbijo.
Predlagane spremembe zakonodaje, ki naj bi jih v naslednjih tednih obravnaval parlament, prinašajo še več zaostritev. Povečali bi število tranzitnih centrov, a njihovo število še ni znano. Ti ne bi več stali samo ob meji, ampak bi zanje lahko uporabili katero koli stavbo ali zemljišče na Madžarskem. V vsakem tranzitnem centru bi bilo v kovinskih bivalnikih prostora za 200 do 300 prosilcev za azil. Sprejemali ne bi več zgolj s Srbijo dogovorjenega dnevnega števila zakonitih migrantov, temveč bi tja naselili 400 prosilcev, kolikor jih je trenutno na Madžarskem. V te tranzitne centre bi namestili tudi otroke brez spremstva, starejše od 14 let, kar prav tako pomeni kršitev mednarodnega prava. Po zdaj veljavni zakonodaji morajo o prošnji za azil odločiti v štirih tednih, po novi bo rok neomejen. »Cilj tega ukrepa je, da bi čim več ljudi zapustilo državo. Ker bodo življenjske razmere na teh območjih verjetno precej ostre, ljudje tam ne bodo zdržali dalj časa,« ocenjuje Todor Gardos, raziskovalec Amnesty International za Madžarsko in Srbijo.
Grozeči učinek domin v regiji
Naši vzhodni sosedje nameravajo povečati območje, s katerega bi vse nezakonite migrante nenapovedano vračali v Srbijo, in sicer z osemkilometrskega obmejnega pasu kar na celotno madžarsko ozemlje. V primeru sprejetja omenjenih ukrepov Madžarska ne bo kršila samo številnih mednarodnih konvencij, temveč tudi lastno ustavo, meni Gardos. Dodaja, da »ustava prepoveduje kolektivni izgon in pridržanje brez odločitve sodišča«.
Po Ledererjevi oceni bodo madžarski ukrepi povzročili velike težave v Srbiji. »Razmere v Srbiji so že zdaj nevzdržne. Če bo Madžarska dejansko začela vračati vse prosilce za azil, bo pritisk še naraščal.« Dnevno zdaj v Srbijo z osemkilometrskega madžarskega pasu vrnejo 80 do 90 zajetih migrantov. Od lanskega julija so jih po podatkih Helsinškega monitorja tako vrnili že 20.000.
»Če bo kakšna država sprejela takšne ukrepe, bo to povzročilo učinek domin,« pravi Lederer. Z njim se strinja tudi Gardos. Ostrejši varnostni ukrepi Madžarske že v preteklosti niso prinesli rezultatov: spremenil se je potek migrantske poti, Slovenija je uvedla ostre ukrepe, Hrvaška pa na podoben način kot Madžarska brez najave vrača begunce Srbijo. »Vsi se poskušajo izolirati. To bo samo poglobilo politično krizo v Evropi,« je zaskrbljen Gardos.
