Oba najgrša brexitska obraza Britanije sta bila povezana z ljudmi: s priseljenci iz EU, ki so že v Britaniji (okoli tri milijone jih je), in s strašenjem s tistimi, ki bi še prišli, če bi Britanija ostala v EU (govorili so celo o poplavi milijonov Turkov). Zdaj pa je bodoči status priseljencev iz EU, ki so že v Britaniji, očitno spet adut, in sicer v pogajanjih z Brusljem o pogojih izstopa iz Evropske unije.
Politične igre s človeškimi življenji
Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn, ki je med referendumsko kampanjo res mlačno in neprepričljivo zagovarjal nadaljevanje članstva v EU (zapletena posebna zgodba, povezana z njegovo politično načelnostjo), je odnos britanske vlade do vprašanja bodočega statusa državljanov članic EU v Veliki Britaniji in Britancev v EU opisal s pomočjo naslova filmske serije Igre lakote: »Ta odnos iger lakote do brexitskih pogajanj, ki se ne ozira na državljane EU, ki živijo pri nas, in na britanske državljane, ki živijo v drugih članicah EU, se mora nehati,« je rekel. Vlado Therese May je pozval, naj se javno zaveže, da bodo državljani EU po brexitu lahko ostali v Britaniji, če bodo to želeli. Če tega ne bo naredila, pravi Corbyn, bi to bilo enako »igranju političnih iger s človeškimi življenji«.
To je bil Corbynov odziv na interni dokument odbora za pravna vprašanja evropskega parlamenta o pravnih posledicah brexita, ki je našel pot v medije. V njem je ocena, da »utegnejo britanski državljani, ki živijo v EU, plačati ceno zaradi pričakovanih povračilih ukrepov članic zaradi odnosa britanske vlade do tujcev«. Z drugimi besedami: druge članice EU utegnejo kaznovati 1,2 milijona britanskih državljanov na svojih tleh, ker Theresa May noče zagotoviti prihodnosti državljanom EU v Britaniji. Corbyn pravi, da »družine, službe in domovi visijo na nitki«!
Je konservativni vladi Therese May torej vseeno za prihodnost 1,2 milijona Britancev, ki živijo in/ali delajo v Španiji, Franciji, Nemčiji in drugod po EU? Kaže že tako. Delno naj bi bilo tako zato, ker gre večinoma za menda nedomoljubne Britance, velika večina katerih je glasovala proti brexitu in se ne mislijo vrniti v bodočo tako imenovano neodvisno globalno Britanijo, v kateri se bosta cedila med in mleko, zahvaljujoč dvostranski trgovini z ZDA, Kitajsko, Indijo, Savdsko Arabijo…
Neskončni formular in priprave na odhod
Ker se vlada noče zavezati, da bodo državljani EU po brexitu lahko ostali v Britaniji, se je število njihovih prošenj za stalno bivanje ali britansko državljanstvo po referendumskem 23. juniju povečalo za dobro polovico. V treh mesecih pred referendumom je bilo število prošenj 36.555, v treh mesecih po njem pa 56.024. Britanske oblasti so zanje sestavile obupno dolg in zapleten formular na kar 85 straneh. Zahtevajo tudi kup dokumentov, od uradnih podatkov o zaslužku in plačilu davka za zadnjih pet let, potrdila o plačevanju računov za vodo, elektriko in plin za nazaj do seznama vseh potovanj v tujino vse od dne, ko so se naselili v Britaniji. Vse skupaj je za številne popolnoma neuresničljivo. Veliko jih je dobilo odgovor, naj se pripravijo na odhod iz Britanije, že če niso izpolnili enega samega dela formularja. Med njimi je recimo Nizozemka Monique Hawkins, ki živi v Britaniji že 24 let in ima dva otroka z britanskim možem. Evropski parlament je zaradi številnih pritožb sestavil posebno preiskovalno skupino, da bi primere preučila. Domači kritiki vlade pa pravijo, da je njeno zavračanje zagotovitve položaja državljanom EU znatno zmanjšalo mednarodni ugled države in da bo zato EU odklonilna do sklenitve za Britanijo dobre brexitske kupčije.
