Šolski sindikati so na veliko pozdravili namero ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da vendarle prenovi več kot četrt stoletja star zakon o visokem šolstvu, v katerem ni opredeljeno niti to, kaj je v visokem šolstvu javna služba. Do novembra so vsi deležniki pripravili izhodišča, na podlagi katerih naj bi na ministrstvu nato sestavili nov zakon. Toda na današnji seji bo svet vlade za visoko šolstvo obravnaval izhodišča, ki imajo s tistimi, ki so jih pripravili deležniki, zbrani v delovni skupini, bore malo skupnega. To je docela razjarilo Visokošolski sindikat.
Profesorji kot prekarci
»Gre za legalizacijo vseh dosedanjih slabih praks pod pretvezo avtonomije,« opisuje Marko Marinčič, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije. V izhodiščih zaznava ideje po privatizaciji visokošolskega prostora, namero o izključitvi akademskih delavcev iz sistema javnih uslužbencev, prekarizacijo pedagoških delavcev.
»Iz izhodišč so izginile vse varovalke s področja delovnopravne zakonodaje. Rektorji in dekani bi imeli pri zaposlovanju popolnoma proste roke, prav tako pri plačah, dodatkih in upravljanju delovnega časa. Evidentno je, da gre za prekarizacijo profesorjev. Tako bi se vnel boj za projekte in število pedagoških ur, pedagogi pa bi začeli zanemarjati svoje dejansko pedagoško delo,« meni Gorazd Kovačič, predsednik Sindikata Univerze v Ljubljani in član sveta za visoko šolstvo. Kaj bi temu sledilo, sklepa iz praks, ki si jih je samovoljno – in avtonomno – privoščilo vodstvo mariborske univerze.
Ministrstvo se pozivu sindikalistov ne podreja
Na tej so namreč v minulih letih vodstva vzpostavila svojevrsten sistem sistematizacije in napredovanj. Sindikat mariborske univerze je do danes z raznimi prijavami inšpekcijskim službam ter z individualnimi in kolektivnimi sodnimi spori dokazal nezakonitost te sistematizacije, dokazal je, da je bila ustavitev napredovanj nezakonita, prav tako favorizacija pedagoških ur in izplačevanje določenega dela plač. Vrsta že pravnomočnih tožb je prinesla mariborski univerzi več kot sedem milijonov finančnih posledic, pripoveduje Marija Javornik Krečič, predsednica Sindikata Univerze v Mariboru. »S takimi izhodišči, ki jih bo obravnaval svet za visoko šolstvo, ministrstvo legitimira te prakse, legalizira vse, kar je doslej veljalo za nezakonito in ekscesno,« dodaja Javornik-Krečičeva.
Sindikalisti tako ministrstvo pozivajo k umiku teh izhodišč, a ministrstvo se temu pozivu ni podredilo. »Gre za prvo predstavitev izhodišč in odpiranje strokovne razprave. Menimo, da je poziv Visokošolskega sindikata k umiku gradiva iz strokovne razprave, preden je do nje sploh prišlo, v nasprotju z načinom delovanja ministrstva, z odprtim dialogom z vsemi deležniki,« so pripomnili. V sindikatu medtem pretijo z grožnjo, da bodo uporabili vsa zakonita sindikalna in pravna sredstva, da se teh izhodišč ne sprejme.
