Včeraj predstavljena novela zakona o visokem šolstvu se osredotoča na tri »najakutnejša« področja: na kakovost, na večjo mednarodno odprtost visokošolskih zavodov in na stabilnost financiranja študijske dejavnosti.
Najspodbudnejše novosti zadevajo prav financiranje. Doslej so proračunska sredstva za financiranje študijske dejavnosti institucijam odmerjali vsako leto posebej. Poslej naj bi jih za štiriletno obdobje, kar bo univerzam in drugim institucijam zagotovo prineslo več miru pri načrtovanju dejavnosti. Dobra novica je tudi uzakonjeno postopno povečevanje finančnih sredstev na 1-odstotni delež BDP. Če se bo uresničilo seveda, kajti »v danih javnofinančnih okvirih takojšne povečanje s sedanjih 0,62 odstotka BDP na 1 odstotek BDP ni izvedljivo«, je povedala ministrica Maja Makovec Brenčič.
Univerzam tudi razvojna sredstva
Novela prvič predvideva dva ločena stebra financiranja: temeljnega in razvojnega. O slednjem se bodo visokošolske institucije z vlado pogajale; s temi sredstvi naj bi namensko spodbujali kakovost, internacionalizacijo, prenos znanja, znanstveno in umetniško ustvarjalnost... Tudi količina letnih sredstev za temeljni steber bo odvisna od kakovosti. Približno 15 odstotkov bo variabilnih, vsota pa bo med drugim odvisna od števila prvič vpisanih študentov, diplomantov, habilitiranih učiteljev... Novela tudi določa, da šolnin za javno veljavne programe prve in druge stopnje ne bo, dekane in rektorje pa bodo odslej bolj demokratično volili tudi nepedagoški delavci.
Prehod z akreditacije študijskih programov na akreditacijo visokošolskih institucij naj bi tem olajšal spreminjanje oziroma združevanje (preštevilnih) študijskih programov. Da univerze pri tem ne bi zasledovale ciljev, ki kakovosti morebiti ne bodo v prid, so z novelo ohranili prvo akreditacijo visokošolskega zavoda in prvo akreditacijo študijskega programa, čas, za katerega je akreditacija podeljena, pa so skrajšali s sedmih na pet let. Z novelo so – po besedah ministrice – tudi zaostrili pogoje za ustanavljanje zasebnih zavodov in jih jasneje zapisali. Rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik napredka v tej točki ne vidi. Po njegovem mnenju so pogoji za ustanovitev novih zavodov še vedno preveč ohlapni, kar po njegovem kaže na politična ozadja pri podpori zasebnikom.
Programi v tujem jeziku
Za problematično se utegne izkazati tudi določitev petmesečnega roka za akreditacijo skupnih študijskih programov, ki jih nameravajo slovenski visokošolski zavodi izvajati v sodelovanju s tujimi. Ministrica je povedala, da so doslej ti postopki trajali tudi leto in več, kar je preveč hromilo tovrstne pobude.
Na odmev v javnosti bodo bržkone naletele tudi določbe, ki širijo možnosti za izvajanje študijskih programov v tujem jeziku. V skladu z novelo visokošolski zavodi lahko študijske programe ali njihove dele izvajajo v tujem jeziku, če se primerljivi programi (ne pa tudi enaki) izvajajo v slovenskem jeziku. Novela učiteljem in študentom, ki so tujci ali Slovenci brez slovenskega državljanstva, omogoča tudi učenje slovenščine.
