Med Gorazdom Skubinom, generalnim direktorjem Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), in Stojanom Nikolićem, finančnim direktorjem, naj bi bila že nekaj časa številna nesoglasja. Ta naj bi se stopnjevala od novembra lani, ko je Skubin prevzel vodenje HSE. Spor v vodstvu HSE je pripeljal celo tako daleč, da je v to posegla kar največja koalicijska stranka SMC. »Med nama so bila res določena nesoglasja, vendar jih zdaj sproti rešujeva in brez težav komunicirava,« je pojasnil Nikolić. Potrdil je, da je za danes sklicana redna seja nadzornega sveta HSE, vendar na njej ne bodo razpravljali o njunih nesoglasjih. Neuradno smo izvedeli, da naj bi nadzorniki sprva želeli slišati razloge o tem, zakaj vodilna moža HSE ne moreta najti skupnega jezika. Tako bi se že danes odločali, ali naj odide Skubin ali Nikolić. Ali kar oba. A so zadevo za dva meseca preložili, v tem času pa morata šef in prvi finančnik HSE »vsa nesoglasja odpraviti«.
Nikolića naj bi v primeru njegove razrešitve zamenjal Borut Meh, nekdanji direktor HSE. V letih 2009 in 2010, ko se je začela gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), je prav Meh vodil HSE, nadzorniki pa so ga jeseni leta 2010 zaradi sporov znotraj skupine razrešili. Meh in Skubin se menda poznata še iz časov službovanja na Petrolu, ko je bil Meh član uprave, Skubin pa direktor trženja elektrike.
Dokument, ki razkriva Nikolićeve grehe
V uredništvu Dnevnika smo pridobili dokument, ki na več straneh opisuje »grehe« prvega finančnika HSE, kar potrjuje domneve, da se bo z vrha HSE najbrž moral umakniti prav on. Ko smo Nikolića povprašali o tem dokumentu, nam je povedal: »Marsikdo je skušal pripraviti seznam mojih napačnih odločitev. Morda zato, ker sem številnim trn v peti. Mislim, da nimam grehov.« Po naših informacijah pa se Nikolića nadzorniki ne morejo kar tako znebiti, saj naj bi njegova pogodba o zaposlitvi določala, da lahko še vsaj dve leti ostaja na položaju vodje finančne službe na HSE. Na vprašanje, ali to drži, je Nikolić odgovoril, da svoje pogodbe o zaposlitvi natančno ne pozna. Če bi ga torej razrešili, bi še vedno lahko vodil finančno službo, bi pa izgubil posamezna pooblastila kot sedanji član uprave.
Kaj pravzaprav očitajo Nikoliću? Iz dokumenta, ki smo ga pridobili, izhaja, da se največji del zadolženosti HSE nanaša na financiranje TEŠ 6. Ta je konec leta znašala milijardo 15 milijonov evrov, kar predstavlja kar 8,35-kratnik EBITDA (gre za poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo) in bistveno presega običajno za banke sprejemljivo raven v višini štirikratnika EBITDA. V dokumentu tudi piše, da postopki zadolževanja in upravljanja financ skupine HSE niso bili optimalni, saj so skupini povzročili dodatne stroške in ji zmanjšali kreditni rating. To hkrati pomeni, da ima skupina HSE težje pogoje financiranja razvoja v prihodnosti. V oči zbode tudi podatek, da se stopnja zadolženosti HSE v zadnjih osmih letih samo še stopnjuje. Če je leta 2007 njegova zadolženost znašala 192 milijonov evrov (kar je takrat predstavljalo 12-odstotni delež sredstev), je leta 2015 zadolženost znašala že milijardo 15 milijonov evrov. To pomeni, da je bilo kar 45 odstotkov sredstev financiranih z bančnimi sredstvi.
HSE potrebuje finančno transfuzijo
Krvna slika poslovanja HSE je tako iz leta v leto slabša. Med drugim je v dokumentu navedeno, da je bila odločitev HSE o prostovoljnem poplačilu kredita Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) preuranjena, izdaja obveznic HSE pa strokovno in poslovno napačna. Spomnimo, da se je HSE pod vodstvom Blaža Košoroka in prvega finančnika Stojan Nikoliča marca lani odločil za poplačilo 110-milijonskega posojila EIB z obveznicami. Odpovedali so se podaljšanju petletne garancije za 25-letno 110-milijonsko posojilo EIB, češ da bodo našli nove, cenejše vire financiranja. EIB se takrat s podiranjem finančnih konstrukcij ni strinjal, vendar so v vodstvu HSE vztrajali, da bodo posojilo poplačali s podjetniškimi obveznicami. Toda iskanje zainteresiranih vlagateljev v 285-milijonski paket obveznic ni obrodilo pričakovanih sadov, zato je izdaja obveznic padla v vodo.
