Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) sta že v začetku leta vladi predlagala spremembo pogodbe o ureditvi razmerij v zvezi s projektom TEŠ 6 in zakona o poroštvu države za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki ter ponovno uvedbo »prednostnega dispečiranja« za elektriko iz domačega primarnega vira, kar bi lahko izkoristili za premog iz Premogovnika Velenje. Vendar vlada takrat predloga ni podprla, SDH pa je naložila, naj preuči ukrepe HSE za prestrukturiranje skupine. Vlada in SDH sta se želela prepričati, ali je tako imenovano prednostno dispečiranje res skrajni možni ukrep za poplačilo posojila Termoelektrarne Šoštanj.
Gorazd Skubin, generalni direktor HSE, na vprašanje, ali po prejetem 230-milijonskem posojilu zdaj računajo na nov prispevek za tako imenovano prednostno dispečiranje, ni konkretno odgovoril. Povedal je le, da poslovni načrt za leto 2017 še ni sprejet in da ga bodo nadzorniki obravnavali šele na januarski seji. Izvedeli pa smo, da naj bi ta prispevek znašal od 30 do 40 milijonov evrov na leto, državljani pa ga bomo kot novo dajatev najverjetneje že prihodnje leto plačali na položnicah za elektriko.
Kakšno posojilo so torej dobili pri HSE?
Zapiranje finančne konstrukcije za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj je Skubin sicer označil za glavni dogodek leta v skupini HSE, ki je lansko leto končala s skoraj polmilijonsko izgubo. Po mnenju nekaterih je vodstvo HSE finančno konstrukcijo za TEŠ 6 sicer zaprlo zadnji trenutek, saj konec decembra zapade enoletno posojilo HSE v višini 250 milijonov evrov.
Na vprašanje, koliko znašajo obrestne mere za prejeto posojilo, je prvi finančnik HSE Stojan Nikolić odgovoril le, da so pogodbe zaupne narave. Pojasnil je, da so se dobro »izpogajali«, saj bodo stroški financiranja letos nižji za okoli 7 milijonov evrov in bodo znašali okoli 33 milijonov evrov. Naši viri trdijo, da so obrestne mere za prejeto posojilo zagotovo visoke – gibale naj bi se od 3 do 3,5 odstotka, medtem ko premožne gospodarske družbe sklepajo posojila po obrestnih merah manj kot 0,7 odstotka. Vse podrobnosti o posojilu niso znane, vodstvo HSE je pojasnilo le, da ga je odobrilo pet bank, in sicer BNP Paribas, NLB, Reiffeisen, Unicredit in VTB. Dve tretjini dolgoročnega posojila zapade v plačilo šele po petih letih, torej na koncu obdobja odplačevanja.
Boljše poslovanje na račun izplačanih dividend
HSE je v prvih desetih mesecih na ravni družbe ustvaril skoraj milijardo evrov prihodkov od prodaje in dobrih 85 milijonov evrov čistega dobička, kar je 130 odstotkov več od načrtovanega. Na vprašanje, kako jim je uspelo izboljšati poslovanje, je prvi finančnik Nikolić odgovoril, da je to posledica izplačanih dividend oziroma da gre za pobrani dobiček od (Dravskih in Soških) hidroelektrarn.
HSE, ki na ravni skupine zaposluje okoli 3500 ljudi, bo prihodnje leto prešel v zadnjo fazo finančnega prestrukturiranja. Med novostmi je generalni direktor Skubin napovedal vertikalno integracijo oziroma dodajanje produktov končne prodaje. Medtem ko HSE prodaja na veleprodajnem trgu, je namreč logična pot prodaja končnim odjemalcem, je pojasnil Skubin. In dodal, da se bo HSE usmeril tudi na delo pri projektih obnovljivih virov energije, kolikor bodo to dopuščale finančne zmožnosti. Načrtujejo tudi gradnjo elektrarn na srednji Savi, prvo hidroelektrarno naj bi postavili do leta 2020, višina naložbe pa ni znana.
