Po pogovorih z več tisoč ljudmi in zaupnih izpovedih več sto prič, žrtev cerkvenih pedofilov, je državna komisija za preiskovanje pedofilskih afer (Royal Commission into Institutional Responses to Child Sexual Abuse) sporočila, da so katoliški duhovniki in redovniki po zbranih podatkih med letoma 1980 in 2015 spolno zlorabili 4444 otrok.
V cerkvenih institucijah tretjina spolnih zlorab
Zlorabljene deklice so bile v povprečju stare deset let in pol, dečki, ki so bili veliko pogosteje žrtve spolnega nasilja, pa enajst let in pol. Zlorabe so se dogajale v več kot tisoč katoliških institucijah. Po podatkih preiskovalne komisije se je 37 odstotkov vseh pričevanj žrtev nanašalo na institucije Katoliške cerkve. Med 1900 obtoženimi oziroma obsojenimi duhovniki in redovniki naj bi bilo 32 odstotkov redovnikov, 30 odstotkov duhovnikov, 29 odstotkov laikov in 5 odstotkov redovnic; za preostale 4 odstotke ni podatkov.
Državno komisijo je aprila 2013 ustanovila tedanja avstralska premierka Julia Gillard. Komisija je dobila nalogo, naj preuči ravnanje cerkvenih ustanov pa tudi šol, internatov, športnih klubov in drugih ustanov, v katerih naj bi v preteklosti zlorabljali svoje varovance. Delo komisije je zelo pregledno (http://www.childabuseroyalcommission.gov.au/). Vse, ki so bili žrtve spolnih zlorab, so javno pozvali, naj jim zaupajo svoje zgodbe, in jim zagotovili, da bodo njihova pričanja ostala tajna. »Z vašo pomočjo bomo lahko razumeli, zakaj je do spolnih zlorab prihajalo, kje je zatajil sistem in kaj moramo storiti, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo,« v enem od uradnih videov komisije poudarja njen član, ugledni sodnik Peter McClellan.
Pri petnajstih ne veš, kaj je prav
»Nekoč nisem naredil domače naloge. Brat Edward (Dowlan) se je razjezil. Nato me je začel božati po stegnu in mi stiskati genitalije. Ko sem mu rekel, naj neha, me je udaril po glavi. Moral sem stati pred steno, on pa je krožil okoli mene. Ko me je končno spustil, sem šel bruhat na stranišče,« je svojo zgodbo za Guardian opisal Martinus Claassen, ki je bil žrtev pedofilije na kolidžu sv. Patrika v škofiji Ballarat. Timoty Barlow, ki ga je zlorabil isti redovnik, pa je povedal: »Vsi smo vedeli, kaj se dogaja. Toda ko si star 15 ali 16 let, ne veš, kaj je etično, kaj moralno ali pravično. Kar je bilo nenormalno, je bilo za nas normalno.«
Največ obtoženih za spolne zlorabe med duhovniki (kar 15 odstotkov vseh) so našteli v škofijah v državah Viktorija, Južna Avstralija in Novi Južni Wales. Srhljiv rekord pa so zaznali v redovniški skupnosti St. John of God Brothers, kjer naj bi otroke spolno zlorabilo kar 40 odstotkov vseh redovnikov. Sistemsko so zlorabe potekale tudi med benediktinci in med Don Boscovimi salezijanci, med slednjimi so jih zaradi spolnih zlorab otrok obtožili 17 odstotkov. Odzivi vodilnih na izražene sume v škofijah in redovnih skupnostih so bili tudi v Avstraliji identični: žrtvam niso verjeli, ponujali so jim denar, da utihnejo, osumljence so prestavljali iz ustanove v ustanovo, ne da bi tamkajšnjim vodstvom povedali, česa so bili prišleki osumljeni.
Avstralska Katoliška cerkev z oblastmi zdaj tesno sodeluje, brisbanski nadškof Mark Coleridge pa je ob objavi zadnjega poročila odkrito povedal: »V Cerkvi smo spremenili postopke in protokole, toda to ne zadošča. Cerkev mora pokazati, da je spremenila tudi svojo kulturo. To je mnogo težje.«
Kardinal Pell: Verjel sem duhovnikom
Odvetnik komisije Gail Furness je večkrat opozoril na premalo zavzeto sodelovanje Svetega sedeža. Februarja lani pa je pred komisijo končno pričal tudi vatikanski finančni minister, kardinal George Pell. In sicer kar iz Rima, ker naj bi mu zdravniki zaradi slabega zdravja odsvetovali pot v Avstralijo. Pell, ki je bil tudi sam osumljen spolnih zlorab, je te zanikal, priznal pa je, da je »Cerkev v Avstraliji ljudi pustila na cedilu« in da je bil sam nagnjen k temu, da je »verjel duhovnikom«, ko so zanikali očitke o spolnih zlorabah, »pa čeprav je razmeroma veliko ljudi vedelo, kaj se dogaja«.
Krivdo za tedanje razmere v škofiji Ballarat, kjer je kot duhovnik delal v sedemdesetih in osemdesetih, je pripisal tedanjemu škofu Mulkearnsu. A Pell je tedaj živel v šolskem stanovanju za duhovnike skupaj z Geraldom Risdalom, ki je bil kasneje obsojen zaradi 138 kaznivih dejanj spolnih zlorab. Kardinal je tudi na pričanju v Rimu vztrajal, da so duhovniki nepravilno ravnali »zaradi osebnih in ne zaradi strukturalnih razlogov«. Končno poročilo naj bi državna komisija objavila še letos.
