Avstrijska družba Rail Cargo Logistics je pred dnevi od Intereurope odkupila 24-odstotni lastniški delež v družbi Intereuropa FLG. S tem so Avstrijci lastniški delež v Intereuropi – FLG, ki se je po nakupu preimenovala v Rail Cargo Logistics, zvišali na 74 odstotkov.

Zakaj so se odločili za prodajo skoraj četrtinskega lastniškega deleža Intereurope FLG in koliko so zanj iztržili, v koprski družbi niso odgovorili. Po prvotnih načrtih naj bi v Intereuropi sprva razmišljali o prodaji svojega celotnega, torej polovičnega lastniškega deleža v Intereuropi FLG, smo izvedeli neuradno, vendar pa so se zaradi vpliva na njeno poslovanje odločili, da bodo zadržali nadzorni delež.

Iztržki od prodaje premoženja za poplačilo posojil

Polovični lastniški delež v Intereuropi FLG so Avstrijci prevzeli že leta 2006, le nekaj mesecev po ustanovitvi družbe. V dobrem desetletju obstoja se je Intereuropa FLG ukvarjala z železniškim prevozom in prevozom zabojnikov, velik poudarek pa je namenjala organizaciji prevozov v tranzitu prek koprske Luke, vključno z luškimi storitvami. Kako je poslovala lani, še ni znano, leta 2015 pa je dosegla dobrih 11 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 68.000 evrov čistega dobička. Rekordni promet v višini 24,4 milijona evrov je Intereuropa FLG ustvarila leta 2007. Po lastniških spremembah direktorja družbe ostajata Peter Janežič in Wolfgang Riedl. Rail Cargo Logistics je sicer v lasti avstrijskih državnih železnic (Österreichische Bundesbahn).

Poleg četrtinskega lastniškega deleža v družbi Intereuropa FLG je Intereuropa pred kratkim prodala še večje asfaltirano parkirišče znotraj koprskega pristanišča. Zanj je iztržila 7,8 milijona evrov, kupnina pa bo v celoti namenjena zniževanju kreditnih obveznosti do bank. Konec lanskega septembra je imela Intereuropa za 90,4 milijona evrov obveznosti iz naslova prejetih posojil in finančnih lizingov. To je bilo za skoraj 7,5 milijona evrov manj kot leto pred tem. Če upoštevamo še izkupiček od prodaje parkirišča, pa to pomeni, da je Intereuropa lani bankam vrnila okoli 15 milijonov evrov.

Več naporov v prodajne dejavnosti

Kako je poslovala Intereuropa pod vodstvom Ernesta Gortona lani, še ni znano. V prvih devetih mesecih leta 2016 pa so se konsolidirani prihodki od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015 zvišali za slabe tri odstotke, na 102,2 milijona evrov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev družbi ostane za naložbe, dividende in plačilo dolgov ter obresti, je bil višji za 29 odstotkov in je znašal 10,4 milijona evrov, čisti dobiček pa se je zvišal s 153.000 evrov na 3,1 milijona evrov. Matična družba Intereuropa, d. d., pa je v prvih devetih mesecih lani dosegla 68 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo približno toliko kot v prvih treh četrtletjih leta 2015, medtem ko se je čisti dobiček zvišal za 136 odstotkov, na 2,65 milijona evrov.

Intereuropa letos načrtuje doseči 142,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) naj bi znašal 13,7 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pa naj bi dosegel 6,8 milijona evrov. Na podlagi sprejete strategije nameravajo v Intereuropi večino naporov vložiti v prodajne dejavnosti, zaradi pričakovanega padca prodajnih marž pa bodo v družbi še naprej optimizirali poslovne procese in zniževali stroške.