Vlada Mira Cerarja ni uslišala mariborskega rektorja Igorja Tičarja. Zavrnila je njegovo prošnjo, naj državni zbor sprejme avtentično razlago člena zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela, v katerem so zapisani pogoji o prenehanju zaposlitve tistih uslužbencev, ki izpolnijo pogoje za upokojitev.
Starostno upokojevanje že od leta 2015 povzroča stalno krizo vodenja druge največje državne univerze. Zakonodaja namreč v pokoj potiska tudi akademskega starosto. Igor Tičar pa se rektorskega položaja oklepa z vsemi štirimi.
Pobudo o sprejemu avtentične razlage so rektorjevi prvič javno omenili oktobra lani, na seji akademskega zbora ekonomsko-poslovne fakultete (EPF). Tudi tam so se znašli v vodstveni krizi zaradi zakonsko ukazanega upokojevanja. Na junijskih dekanskih volitvah izvoljeni Davorin Kračun je namreč iz pravnega vidika že zdavnaj zrel za pokoj, dvakrat podaljšana pogodba o zaposlitvi pa se mu izteče 27. marca letos. Tičar zaradi domnevnih pravnih zadržkov ni nikoli imenoval Kračuna, položaj je namesto njega zasedla vršilka dolžnosti Lidija Hauptman.
Nedopustno spreminjanje zakona za nazaj
V rektoratu so bili prepričani, da bi avtentična razlaga zakonodaje razvozlala vse zaplete, ki so se pripetili v Mariboru zaradi kandidiranja in izvolitve (pre)starih profesorjev. Upali so, da bo državni zbor odpravil domnevne vsebinske pomanjkljivosti zakona in natančno določil pogoje za podaljšanje zaposlitve.
V vladi pa so presodili, da je bila Tičarjeva ambicija pravno nedopustna. Zato njegovi prošnji niso ugodili. »Institut avtentične razlage se lahko uporabi le za razlago ali preciziranje določbe zakona zaradi njene nejasnosti, ne more pa biti namenjena spreminjanju ali dopolnjevanju zakona,« so sporočili z ministrstva za javno upravo.
Mariborski rektorat je prejel košarico tudi zato, ker je sporni zakon lani nehal veljati, letos pa velja nov zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela, ki drugače ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
Njegova določila so jasna in strožja. Kračunu in Tičarju se sme zaposlitev podaljšati le še do konca leta. Poročali smo, da je sindikatom uspelo iz besedila zakona v zadnjem hipu vreči prehodno določbo, ki bi jo lahko poimenovali lex Tičar-Kračun. V predlagani obliki je namreč omogočala, da bi si lahko njuni delovni razmerji podaljšali najmanj v leto 2018.
V rektoratu živijo v svojem svetu
V vodstvu Univerze v Mariboru niso komentirali vladne zavrnitve rektorjeve prošnje. Iz njihovih pojasnil je mogoče izluščiti sklep, da se še kar slepijo in ignorirajo veljavno zakonodajo, ki rektorja najkasneje za silvestrovo pošilja v pokoj. »Mandat rektorja traja do 4. maja 2019, iz česar izhaja tudi njegov pravno formalni status,« so nam odgovorili. »Rektor je edini poslovodni organ v javnem sektorju, ki je direktno voljen, njegovo delovno razmerje pa sledi izvolitvi na rektorsko funkcijo in ne obrnjeno.«
V zvezi z zgornjimi navedbami velja spomniti, da sta upravni odbor in senat univerze lani poleti rektorju že odobrila izjemno enoletno podaljšanje delovnega razmerja. Če mu ne bi, bi bil Tičar že upokojenec.
Kračun ni bil dosegljiv za komentar. Njegov molk je razumljiv, saj utegne že prihodnji mesec iti v pokoj, če se mu ne bo uspelo dogovoriti za podaljšanje zaposlitve do konca leta, in sicer z argumentom, da brez njega ni mogoče izpeljati študijskega procesa. Na rektoratu mu tokrat utegnejo reči ne, ker se iz Banke Slovenije na EPF vrača bivša viceguvernerka Mejra Festić, ki bi zapolnila kadrovsko vrzel na fakulteti. »Davorin Kračun ima sklenjen dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja na delovnem mestu visokošolski učitelj do 27. marca 2017. Odločitev za naprej še ni sprejeta,« so sporočili iz rektorata.
Debata o neimenovanju Kračuna za dekana je na EPF medtem povsem zamrla. Oktobra mu je akademski zbor še soglasno izrekel podporo in hkrati pozval rektorja, naj v najkrajšem času sklene postopek imenovanja dekana. Pet mesecev kasneje fakulteto še zmeraj vodi vršilka dolžnosti, na januarskem akademskem zboru pa zaposleni o (ne)imenovanju dekana niso spregovorili niti besede.
