Informacijsko točko Točka.Zate., ki jo je zeleni prestolnici Evrope 2016 poklonila družba Riko in je vse zeleno leto stala na Mestnem trgu, je ljubljanska mestna občina v začetku januarja preselila v Podutik. Tam so se darila razveselili v kolesarskem društvu Rajd, ki je opuščeni kamnolom spremenilo v poligon za spretnostno in adrenalinsko kolesarjenje. Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so nam pojasnili, da bodo v Bike Parku Podutik pridobitev uporabljali tudi kot izhodiščno kolesarsko informacijsko točko za cestne in gorske kolesarje na območju Polhograjskih dolomitov, mi pa smo se ob tem spomnili na kolesarsko postojanko, ki bi morala pred nekaj leti zaživeti ob Dunajski cesti.

Ne, ni je obljubila občina, ampak so idejo za kolesarsko postojanko v bližini železniškega nadvoza, kjer se vsak dan izza Bežigrada in od dlje pripelje na stotine kolesarjev, dobili v trebanjski družbi Trimo. Leta 2013 so za temo mednarodnega natečaja za študente arhitekture in oblikovanja Trimo Urban Crash izbrali samozadostno kolesarsko postajo iz največ treh kontejnerjev Trimo. Vanjo so morali avtorji umestiti prostor za osvežitev in počitek kolesarjev, za popravilo in servisiranje koles, brezplačno brezžično povezavo s spletom, možnost polnjenja računalnikov, telefonov ter električnih koles. Po posvetovanju s podžupanom Janezom Koželjem so določili tudi lokacijo za nov trajnostni objekt: stal naj bi v izteku Dunajske ceste, ob neizkoriščeni zeleni površini ali na njej med Delovo stolpnico in križiščem s Tivolsko cesto, kjer se pločnik in kolesarska steza razširita na pet metrov in pol.

Najbolj nesrečni čas

»Radi bi, da bi bil ta objekt zgled kolesarske postojanke, ki bi jo lahko zlahka prilagodili drugim lokacijam bodisi v Ljubljani bodisi v drugih kolesarjenju naklonjenih mestih po svetu,« so pojasnili pred sklepnim dejanjem natečaja. Strokovna žirija je za finale izbrala 33 projektov od 220 rešitev, ki so prispele iz 37 držav (še vedno so objavljeni na spletni strani www.trimo-urban-crash.com), nato pa je sledilo glasovanje potencialnih uporabnikov. Na koncu je na vrhu seznama ostal objekt študentov iz Avstralije in Poljske, ki ga je žirija sicer postavila na drugo mesto. In kot vsa leta pred tem bi se moral tudi četrti Trimov natečaj končati z dejansko realizacijo zmagovalnega objekta, vendar do tega ni nikoli prišlo.

Gradnjo zmagovalnega objekta naj bi poleti istega leta ob pomoči sponzorjev izvedlo podjetje Trimo, a so se prav takrat začele njegove težave z bankami, zaradi katerih je Trimo pristal v poljskih rokah. Borut Sočan iz sodelujoče agencije Imago je pojasnil, da so se zelo trudili dobiti sponzorje in iskali rešitve. Nekoč se je že pojavil nov potencialni investitor, a jim ni uspelo najti skupnega jezika. Sčasoma je tudi natečaj kljub tradiciji zamrl, so pa po mestu še vedno vidne njegove sledi, denimo unikatna tribuna na Novih Fužinah in rdeči paviljon pred Halo Tivoli.

»Malo verjetno«

Nas je zanimalo, ali so morda na občini razmišljali, da bi v prihodnosti sami prevzeli projekt uresničitve srečevališča kolesarjev, kot so ga opredelili v Trimu. Na pristojnem oddelku so odgovorili, da je to »malo verjetno«. Si pa prizadevajo urediti postojanke, kjer bi imeli kolesarji možnost odpraviti manjše napake na kolesu: »V te namene želimo oddati prostor bodisi v Plečnikovem podhodu bodisi v podhodu pod Vilharjevo cesto organizaciji ali posamezniku, ki bi izvajal tovrstne dejavnosti.« Poleg tega so dodali, da so lani podobno servisno postajo za kolesa, kot stoji pred informacijsko točko Turizma Ljubljana na Krekovem trgu, uredili še pri Koloparku v Šiški.

Toda glede na podatke, ki kažejo bistveno povečanje kolesarskega prometa, še posebej na Dunajski cesti, bo zaradi vedno večjih potreb kolesarjev v prihodnjih letih zagotovo potrebna večja aktivnost mestne oblasti na tem področju. Janez Bertoncelj, nekdanji kolesarski koordinator in eden izmed članov žirije na natečaju, je v tem duhu že pred štirimi leti dobro strnil: »Kolesarji v mestu potrebujemo neprofitno, poceni kolesarsko popravljalnico, kamor lahko povsem običajni ljudje pripeljemo svoje kolo, da nam prostovoljci pokažejo, kako se kaj popravi; kjer lahko napolnimo gume; izvemo, kateri kolesarski dogodki so napovedani, in popijemo kavo, medtem ko gledamo video zadnje vožnje 'kolesarske kritične mase'.«