Na mizah koalicijskih partnerjev so trenutno izhodišča zakona o demografskem rezervnem skladu, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance pod osebno taktirko ministrice Mateje Vraničar Erman. Čeprav so izhodišča nekoliko bolj poenotena kot v prejšnjih poskusih, ostajajo še vedno odprta nekatera ključna vprašanja, kot je recimo prenos deleža ZPIZ v Zavarovalnici Triglav na demografski sklad. V koaliciji pričakujejo, da bi bil zakon za vladno razpravo nared do konca aprila (čeprav so v SMC sprva zahtevali odlog do septembra), tako da bi bil lahko sprejet do konca letošnjega leta in bi začel veljati takoj v letu 2018.
Nosilka ideje o demografskem skladu je bila vseskozi stranka DeSUS, ki je s tem želela vzpostaviti trdno finančno osnovo za izplačila pokojnin v prihodnosti; to je tudi sicer ena temeljnih točk njihovega političnega programa in retorike predsednika Karla Erjavca. Pod prejšnjim finančnim ministrom Dušanom Mramorjem se prvotna ideja ni pomaknila bližje k realizaciji, četudi ji je bil državni sekretar Metod Dragonja naklonjen. Vmes sta idejo o demografskem skladu pograbili tudi obe preostali koalicijski stranki, ki sta pred bližajočimi se volitvami v tem projektu nenadoma ugledali velik politični potencial. Tako v koaliciji ne dvomijo, da bo sklad ustanovljen, čeprav je prepad med strankami glede posameznih izvedbenih točk še vedno precej globok. Vseeno se Erjavec primatu pri tem projektu ne bo zlahka odrekel. Še več, pričakovati je, da bo to podčrtano poudaril na bližnjem kongresu stranke, kjer bo dobil nov predsedniški mandat.
Točke, ki so še vedno neusklajene
Še vedno pa niso dorečene nekatere pomembne podrobnosti, recimo glede lastništva Zavarovalnice Triglav. Ministrstvo za finance predlaga, da stanje lastništva Zavarovalnice Triglav ostane nespremenjeno (SDH 28 odstotkov in ZPIZ 34 odstotkov), po prenosu deleža SDH na RS pa bi celotne dividende, okoli 35 milijonov evrov na leto, pripadale skladu. DeSUS in SD tu zastopata stališče, da bi se moral delež ZPIZ neodplačno prenesti na sklad, medtem ko je največja vladna stranka SMC do prenosa tega deleža vidno zadržana. V DeSUS vztrajajo, da od te zahteve ne nameravajo odstopiti, saj je zanje ena ključnih. Pričakujemo lahko, da bo to tudi ena stalnic v Erjavčevi retoriki prihodnjih mesecev, ko bo treba sprejeti končno odločitev glede te postavke.
Nedorečeno je tudi, ali bo Modra zavarovalnica postala hčerinska družba demografskega sklada ali neposredna naložba RS, ki jo upravlja SDH. DeSUS je v »avtorskem« osnutku predvidel – in še danes to jemlje kot edino možnost – da Modra zavarovalnica sodi pod demografski sklad in da se število članov njenega nadzornega sveta poveča v prid kapitala; v upokojenski stranki nikoli niso skrivali, da drugače ni mogoče ukrotiti samovolje prvega moža te zavarovalnice. Ravno ob imenu Borut Jamnik pa v drugih dveh koalicijskih strankah praviloma »zmrznejo« in se v dosedanjih pogajanjih glede končne rešitve še niso znali zares izreči (še posebej to velja za SD). Glede na Jamnikove pregovorne lobistične spretnosti pa tudi ni pričakovati preproste rešitve te dileme.
