Po prevzemu Mercatorja je postal hrvaški Agrokor, lastnik tudi verige prodajaln Konzum, največji trgovec v regiji. Na pred nekaj dnevi objavljeni lestvici največjih 250 svetovnih trgovcev mednarodne svetovalne družbe Delloite se je s svojo trgovsko verigo povzpel za 33 mest, na 159. mesto. Toda za pretirano veselje Ivice Todorića, skoraj 100-odstotnega lastnika Agrokorja, ki pod svojo streho poleg Mercatorja in Konzuma združuje številne znane proizvajalce hrane in pijače, kot so Jamnica, Ledo, Zvijezda, Sarajevski kiseljak, proizvajalec mesa Pik Vrbovec in Belje …, ni bilo veliko razlogov.
Moody's podražil financiranje
Že dlje časa se je nakazovalo, da je Agrokor pretirano zadolžen. Po nedavni spremembi Agrokorjevega ratinga v svetu ene najuglednejših svetovnih bonitetnih hiš Moody's z B2 na B3 dileme o tem ni več. Gre za zadnjo oceno iz skupine B, ki se nanaša na visokošpekulativne naložbe, v primeru poslabšanja pa bo zdrsnil v skupino C, v kateri so visokotvegane naložbe.
Za znižanje bonitetne ocene so se Moody' odločili, ker po njihovi oceni, zaradi poslabšanja operativnega poslovanja v minulem letu, Agrokor ne bo uspel zadržati kazalcev zadolženosti znotraj razmerjih, ki jih bonitetna agencija določa, kot primerne za oceno B2. Hkrati so v Moody's ocenili, da so izgledi stabilni in da bo Agrokorju uspelo stabilizirati poslovanje.
Ravno poslabšanje ratinga bi bilo lahko v ozadju nedavne odločitve Agrokorja, da ne bo najel novega sindiciranega posojila v višini okrog pol milijarde evrov pri BDP Paribas, Credit Suisse, Goldman Sachs in JP Morgan, s katerim je nameraval reprogramirati del dolgoročnih obveznosti. Rejtingi Moody's namreč določajo ceno denarja na mednarodnih finančnih trgih, pri čemer bonitetna ocena za posamezno državno ne more biti višja od ocene države, v kateri ima podjetje sedež. Eden od slovenskih bankirjev, ki je želel ostati neimenovan, je opozoril, da je v obstoječe posojilne pogodbe pogostokrat vključena klavzula (step up), ki v primeru poslabšanja bonitetnih ocen omogoča dvig obrestne mere tudi za že najeta posojila, s tem pa podražitev stroškov financiranja.
V Agrokorju so pojasnili, da so se kljub zanimanju obstoječih in novih financerjev zaradi boljših strateških možnosti, ki jih preučujejo, odločili, da transakcije na zaključijo. »Ker smo del obveznosti refinancirali v zadnjem četrtletju lanskega leta, v tem trenutku nimamo potrebe po ponovnem refinanciranju. Agrokor je stabilna in močna družba, ki je sposobna izpolniti vse finančne obveznosti v prihodnjem obdobju,« so povedali v Agrokorju.
Za več kot pet milijard evrov dolgov
Iz zadnjega javno dostopnega konsolidiranega poročila o poslovanju Agrokorja za prvih devet mesecev lanskega leta je razvidno, da so se prihodki od prodaje v prvih treh kvartalih lani v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015 znižali za dobre tri odstotke, na 34,4 milijarde kun (po petkovem tečaju 4,6 milijarde evrov). Pri tem se je čisti dobiček znižal za kar 76 odstotkov in je znašal 53.300 evrov. Konec lanskega septembra so finančne obveznosti skupine Agrokor znašale 3,4 milijarde evrov. Večji del njih bo dospel v plačilo prihodnje leto. K temu je treba prišteti še za dobri dve milijardi obveznosti do dobaviteljev.
Upoštevajoč razpoložljive podatke in izhajajoč iz teorije kriznega menedžmenta, se je Agrokor znašel v akutni krizi, za katero je značilno, da je nujno takojšnje zdravljenje nastalih razmer. Razvoj dogodkov je težko napovedovati, dejstvo pa je, da ena največjih hrvaških skupin po vsej verjetnosti ne bo mogla obstati bodisi v obstoječi organizacijski obliki z nekaj ducat hčerinskimi družbami bodisi v skoraj celotni lasti Todorića. Dejstvo je tudi, da je Skupina Agrokor s približno 60.000 delavci izjemnega pomena za hrvaško ekonomijo. Med drugim tudi za to, ker s svojimi izdelki prek lastne trgovske mreže v poletnih mesecih oskrbuje številčne turiste na hrvaški obali.
Država stoji Agrokorju ob strani
Iz izjav najvišjih hrvaških politikov je soditi, da bo sosednja država Ivici Todoriću stala ob strani. Premier Andrej Plenković je pred dnevi izjavil, da je Agrokor pomembna družba za njihovo gospodarstvo in da bodo našli rešitev, ki zadeva financiranje. Hrvaški minister za finance Zdravko Marić, v preteklosti zaposlen v Agrokorju kot izvršni direktor za strategijo in tržišče kapitala, pa je na novinarsko vprašanje o možnem bankrotu izjavil, da v kalkulacije o tem ne bi zahajal in da je seznanjen s stanjem v družbi. Pri tem je poudaril, da so iz Agrokorja sporočili, da tveganja za poplačilo dolgov ne obstajajo, vendar pa da bo znižanje ratinga Moody's zagotovo imelo določene posledice.
Naključno ali ne, po znižanju bonitetne ocene je sredi januarja hrvaška banka za obnovo in razvoj (HBOR) štirim Agrokorjevim družbam – Jamnici, Zvijezdi, Ledu in Piku Vrbovec – za izvozne aktivnosti odobrila skoraj 50-milijonsko posojilo. HBOR v državni lasti ima sicer na hrvaškem trgu približno podobno vlogo kot SID banka v Sloveniji.
Po Agrokorjevem prevzemu Mercatorja je slednji odprodal nekaj naložb. Najprej Pekarno Grosuplje in dejavnost Santane in Loke, nato pa še prodajalne s tekstilom Modiana in drogerije Beautique ter verigo prodajaln s športno opremo Intersport. Turistično dejavnost M Holidaysa je združil s Kompasom, ki ga Agrokor obvladuje prek hrvaške družbe Adriatica.net. Ta ima med drugim v lasti tudi največjo hrvaško turistično agencijo Atlas. Med možnostmi Agrokorjevega deizinvestiranja se sicer omenja odprodaja turistične divizije.
Agrokor pa je lani Južnoafričanom prodal štiri večje Konzumove trgovske centre, pred kratkim pa še verigo drogerij Kozmo nemškemu Müllerju. Ali bo s ciljem zniževanja prekomerne zadolženosti letos sledila prodaja katere od večjih hčerinskih družb, uradno ni znano. Med možnostmi se omenja tudi javna ponudba delnic (IPO) bodisi celotnega Agrokorja ali prehrambne ali pa trgovske divizije. V tem primeru bi se lastniški delež Ivice Todorića v Agrokorju moral znižati. Za koliko, bo pokazal čas.
