Štefanec je kot običajno mojster velikih besed in majhnega učinka. Nobenega dvoma ni, da v šolah prihaja do korupcijskih tveganj: samo osnovnih šol, ki odločajo o karierah učencev, zaposlujejo, naročajo učbenike, tablice, sesalnike, komplete prve pomoči in tisoč drugih zadev, je okoli 450. Ne škodi sicer, če so vodstva šol opozorjena na nasprotja interesov in preglednost postopkov javnega naročanja; oboje so navsezadnje kot največje tveganje prepoznale tudi šole same v svojih načrtih integritete. Toda za obstoj teh tveganj že dolgo vemo, veliko bolj bi koristilo, če bi KPK skupaj z ministrstvom pripravil konkretna navodila, kako voditi postopke javnega naročanja, sprejemati obiske založnikov ali darila sponzorjev…, ne pa da na tveganja le načelno opozarja.
KPK potrebujemo v prvi vrsti zato, da korupcijo odkriva in o svojih odkritjih poroča na ustrezna mesta. Pričakovali bi tudi, da bo KPK javnost seznanil s konkretnimi primeri šolske korupcije oziroma da bodo pojasnili, koliko ravnateljev so prijavili, ker so se podali na izlete, ki so jih plačali dobavitelji, ali ker so zaposlili sina, hčerko, zeta, in zakaj je do tega prišlo. Ker so zavestno kršili predpise ali ker so ti pomanjkljivi. Na KPK so sicer povedali, da so v petih letih (od 2011 do 2015) prejeli 45 prijav šol, ki so se nanašale na sume kršitev s področja zaposlovanja. Toda kaj ta številka pravzaprav pomeni, če vemo, da se na kakšno prosto učiteljsko mesto prijavi tudi po sto kandidatov?
Ne gre pozabiti, da se KPK še vedno ni opredelil do afere s »honorarji«. Spomnimo: ko so se na supervizorju znašli prejemki fizičnih oseb, smo mediji takoj objavili impresivno vsoto honorarjev ministrice Stanke Setnikar Cankar, zaradi česar je ta kasneje odstopila. Lepo je, če KPK s svojo močjo »odstavlja« ministre. Toda ali ni skrajni čas, da izvemo, ali so bili njeni zaslužki le moralno sporni ali tudi nezakoniti? Štefanec je takšno mnenje KPK javno obljubil vsaj dvakrat.
KPK se šolstva loteva natančno tako kot zdravstva. Površno in neučinkovito. Spomnimo se načelnega mnenja, v katerem je KPK na podlagi slišanega na mednarodnem zdravstvenem kongresu novembra lani v Ljubljani ugotovil, da »rjavenje in pokanje v človeško telo vgrajenih protez predstavlja vigilančni zaplet«. Kje, kdaj, komu so v Sloveniji vgradili protezo, ki je zarjavela (zarjavela pri današnjih materialih?) ali počila, in kdo bo za to odgovarjal? KPK tega ni raziskal, kljub opozorilom podpredsednice Alme Sedlar. V mnenju beremo le odgovor pristojne agencije, ki »poročil bolnišnic o tem ni prejela«.
