Na mednarodnem investicijsko-nepremičninskem sejmu MIPIM v francoskem Cannesu leta 2012 je ljubljanska mestna občina predstavila idejno zasnovo projekta, v sklopu katerega bi v Podutiku zgradili dvorano s pokritim smučiščem. Na občini so takrat ocenili, da bi investicija, za katero bi se podali v javno-zasebno partnerstvo, stala okoli 73 milijonov evrov. Pod tridimenzionalni prikaz, kako bi pokrito smučišče vključili v tamkajšnje okolje, se je tedaj podpisal Benjamin Hafner iz družbe Hafner arhitekti. Kot je razvidno iz predstavitvene brošure za nepremičninski sejem, so na občini zaključek projekta napovedali v letu 2015.

Ob smučišču tudi sankališče?

Vendar dve leti po načrtovani končani gradnji pokrito smučišče v Podutiku ostaja na točki, kjer je bilo že leta 2012 – v fazi idejne zasnove. »Interesa zasebnih investitorjev za zdaj še ni bilo. Ko bomo z ustreznim investitorjem dosegli fazo dogovora o projektu, bodo znane tudi vse podrobnosti,« pojasnjujejo na občinskem oddelku za šport in zagotavljajo, da ideje kljub zdajšnjemu nezanimanju morebitnih zasebnih investitorjev še niso opustili, načrti tudi ostajajo enaki tistim, ki so jih predstavili na sejmu v Franciji. »Želimo si, da bi se našel zasebni partner, ki bi v predstavljenem projektu prepoznal potencial za sodelovanje,« dodajajo na občinskem oddelku za šport.

Na občinske načrte z zimskim centrom in pokrito dvorano za smučanje so se nedavno spomnili tudi v Smučarsko-skakalnem klubu (SSK) Ilirija, ki mlade skakalne upe vzgaja na skakalnicah skakalnega centra v Mostecu. Ko so jim po izdatni pošiljki snega sredi januarja ljubitelji snežnih radosti s sankanjem, smučanjem in hojo po skakalnicah (spet) uničili skrbno pripravljeno snežno podlago in nekaj infrastrukture, je direktor SSK Ilirija Žiga Mandl kot eno od morebitnih rešitev za uspešno zaščito objektov pred vandali navedel selitev skakalnega centra v bolj odmaknjeni Podutik. A to se najbrž ne bo zgodilo. »V zadnjih letih je bilo v skakalni center vloženih veliko sredstev za obnovo in vzdrževanje, zato bo ta še dolgo časa lahko služil svojemu namenu,« so namreč o možnosti selitve zapisali na občini, kjer pa so nekoliko bolj odprti do ureditve sankališča.

Travnika v tivolskem parku, ki ga predvsem otroci pozimi radi uporabljajo kot sankališče, namreč ne morejo umetno zasnežiti, saj bi potrebovali hladilni sistem in umetno zajetje vode, ki ga v Tivoliju ni. Zato bi sankališče z umetnim zasneževanjem lahko dopolnilo zimsko ponudbo podutiškega smučišča. »Tudi to bi bilo možno, je pa vse odvisno od dogovora z zasebnim investitorjem,« odgovarjajo na občinskem oddelku za urejanje prostora.

Sobivanje smučarjev in kolesarjev

Kot pojasnjujejo na občini, je v občinskem prostorskem načrtu na območju ob podutiškem kamnolomu predviden nordijski center, zanj pa bodo morali izdelati še podroben prostorski načrt. »Ta bo določal merila in pogoje za posege in ureditve v tem prostoru. V območju je dopustna tudi gradnja pokritega smučarskega objekta,« dodajajo na občinskem oddelku za urejanje prostora.

Zemljišče, predvideno za gradnjo pokritega smučišča, ima zdaj sicer v najemu kolesarsko društvo Rajd, ki je tam uredilo poligon za ljubitelje gorskega kolesarjenja. Pogodbo z občino so v društvu nazadnje podpisali lani in zemljišče najeli za obdobje petih let. Sodeč po odgovoru občine, pa kolesarji tudi v primeru, če bi v Podutiku nekoč res zgradili pokrito smučišče, ne bi ostali brez poligona. »Menimo, da sta lahko na istem mestu tako smučišče kot kolesarski poligon. Dejavnosti se medsebojno dopolnjujeta, smučarji in kolesarji bi lahko skupaj uporabljali servisne prostore ter žičnico,« sobivanje opisujejo na občini.